Omemba: Jože Plečnik

»Seveda je projektiranje džamije ali sakralnega objekta velika odgovornost, tudi breme ... a tudi velika čast in posebna priložnost.«

»Zelo nerazumljiv je očitek, 'da se Plečnik obrača v grobu' in podobno, saj se mi zdi, da je ravno Plečnik tisti, ki bi razumel sakralno arhitekturo in ne bi bil obremenjen s politiko.«

»V biroju smo videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo in ki je omogočil, da določena skupina ljudi dobi enakopravno identiteto.«

»Izvajalci so se zelo jezili na nas, ker smo želeli stvari izvesti na tak način, na koncu pa se te kompleksnosti sploh ne vidi.«

»Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!«

»Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.«

»Jezuiti so brez naše vednosti premestili celotni interier in nas o tem samo obvestili. Stavba torej nima več kapele v pritličju.«

»Ne gre za cerkvico, ampak za povsem običajno stanovanjsko dvonadstropno stavbo drugega avtorja, v katero je Plečnik umestil sakralni interier kapelice, ki ga je zasnoval za prijatelje jezuite.«

»Preverjamo različne scenarije.«

»Kapela Jezusovega srca na Ljubljanski ulici je edina stavba, ki jo je arhitekt Jože Plečnik preuredil v Mariboru. Gre za navzven skromno delo, vendar bogato zapuščino, ki je izjemnega pomena za ves slovenski prostor.«

»Konec tega leta bomo imeli, kot radi rečemo, vse papirje v rokah, da lahko začnemo gradnjo.«

»Slovenci ravno v času kriz najbolj zavemo, kaj predstavlja Narodna in univerzitetna knjižnica, kako pomembno je trajno zbiranje in hranjenje pisne kulturne dediščine tega naroda.«

»Z oblikovanjem ustreznega strokovnega in metodološkega okvira za vrednotenje arhitekture 20. stoletja se je odprla priložnost tudi za prepoznavo Plečnikovega ustvarjanja.«

»Korak k mednarodnemu vrednotenju in prepoznavi ustvarjalnosti arhitekta Jožeta Plečnika.«

»Kaj je 'Plečnikova Ljubljana'?«

»Nominacija vključuje spomeniško območje z izbranimi stavbnimi in urbanističnimi ureditvami, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat Plečnikovega dela.«

»Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki je danes znana kot Plečnikova Ljubljana.«

»Mesto in država bi se v parku Tivoli ponašala z ikonično Katedralo svobode, izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.«

»Arhitekt je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov.«

»Civilizacija, elektrifikacija, kanalizacija ne rešujejo današnje umetnostne stiske.«

»Notranji umetniški prevrat«

»Nič od vsega, kar človek postavlja in gradi, v njegovih očeh ni boljše in vrednejše kot mostovi.«

»Če se ozremo v preteklost, bomo hitro ugotovili, da so na primer vojne razmere za mostove nedvomno najusodnejše, zlasti za večje konstrukcije z izrazitim strateškim pomenom.«

»Fotografije mostov so likovno avtorsko delo in hkrati tudi pomembno dokumentarno gradivo, ki bo, upam, osnova za vse nadaljnje posege na teh objektih.«