»A iz drobnega besedila so se potem izluščila veliko širša vprašanja: občutek (ne)pripadnosti, odnos do (ženskega) telesa, zmožnost pogovora in poslušanja ter navsezadnje osnovna vljudnost in empatija, ki nam je v vsakdanu verjetno nezavedno, a hkrati pogosto tako okrutno primanjkuje.«
»Odraščanje na podeželju, študij v prestolnici, vračanje v kraj otroštva z odzivi okolice … Lahko bi rekla, da sem se z lahkoto poistovetila z glavno junakinjo, da sem jo čutila od prvega branja dalje.«
»Vse na svetu je minljivo – samo človeška neumnost ostaja večna. Doba, v kateri živimo, ni doba sramežljivosti! Evropa blazni. Normalno. Danes je doba megalomanstva /: niti sebe ne izvzamem :/ pa ni pomoči – Kar se plete in mota v nas in okrog nas, je vse pravično, zasluženo. Kar je Evropa sejala, gnojila in zalivala – to bo žela.«
»Na začetku pisanja besedila sem razmišljala o tem, ali se res vsi mladi z veseljem odselijo iz domačega (manjšega) kraja v drugo (večje) mesto, kot s temo odseljevanja mladih posredno sporoča družbena dikcija.«