»Prispevek Karmine Šilec k razvoju glasbene umetnosti v našem prostoru je tudi posebna oblika delovanja, povezana z glasbeno dediščino in njeno implementacijo v sodobno ustvarjalnost.«
»Karmina Šilec je slovenska umetnica širokega spektra delovanja, dirigentka, gledališka režiserka in skladateljica, ki nenehno išče novo glasbo in nova področja odrskega izražanja, ustvarja projekte z različnimi opernimi in dramskimi hišami, festivali in ansambli po vsem svetu ... S svojo drznostjo, provokativnostjo in erudicijo je preoblikovala različne vokalne zasedbe v vrhunske umetniške formacije najvišjega ranga.«
»Posebnost letošnjega tekmovanja je bila, da smo po letih prevlade ženskih sestavov na odrih letos v goste dobili kar dva odlična velika moška zbora.«
»Ta ima namreč navidezno avtoriteto za ocenjevanje in opredeljevanje prvega, saj ima podporo v avtoriteti izobrazbe in v zgodovini neravnovesja moči, kot posledice politike in ekonomije.«
»Baba razpira temo o tej epistemični premoči zahodnega opazovalca nad balkansko 'edinstveno nasilno in s častjo obsedeno' kulturo, ki jo mediji, antropološki viri, potopisni dnevniki in popularna kultura pogosto senzacionalizirajo, ter ponuja kritiko načinov upodabljanja Balkana, ki se pogosto zdijo le še en primer ponotranjenega kolonializma.«
»Ko pomislimo na nekatere velike skladatelje skozi zgodovino, se nam samodejno pojavijo imena, kot so Mozart, Mahler, Schumann, Holst in Mendelssohn. Toda koliko nas si predstavlja ženske s temi priimki: Nannerl, Alma, Clara, Imogen in Fanny, vse enako nadarjene skladateljice.«
»Zamisel o razumevanju narave in refleksiji družbe skozi metaforo žalovanja za živalmi stoji kot izkušnja, v kateri je povezanost zagotovljena. Tudi glasbena kompozicija izstopa kot poziv k skupnostim in k lepoti, ki ji močna forma postavitve daje navdihujoč medprostor za notranjo refleksijo.«
»Ljudje danes še vedno beremo poezijo in romane, a jih ne živimo več. Od pomanjkanja poetičnosti v resničnem življenju pa bolita duša in telo ... Zato bomo letos na festivalu Sanje svojo bit in misel, utrip in smisel zarisovali v prostorsko-časovne linije poetske stvarnosti. Po obdobju, ki nas je odrezalo drug od drugega, od tega, da bi lahko živeli in dihali poetsko, se zavedamo, kako nujno je obnoviti in zaščititi prostor človečnosti, pesništva, domišljije in svobodne biti, okrepiti korenine svoje notranje narave.«