Omemba: Lara Romih

»Želim si, da bi prvo potezo naredil premier Robert Golob, ki bi predstavnike ravnateljev, učiteljev in staršev povabil na pogovor, kjer bi mu ponudili pomoč pri reševanju ene najhujših dilem in kriz, v katero vstopa Slovenija.«

»Na podlagi prvih informacij, ki smo jih zasledili v osnutku nacionalnega programa, je zelo težaven predlog uvedbe drugega tujega jezika v zadnji triadi osnovne šole, kar smo starši opozarjali zadnje leto na delovni skupini za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030, kjer so bili argumenti preslišani.«

»Prihajalo bo do situacij, ko bomo imeli otroka, ki mu bo to četrti tuji jezik. Recimo, da je to tujec, ki jih ni tako malo. Zanj bo slovenščina prvi tuji jezik, angleščina drugi tuji jezik, če živi v Kopru, ima za tretji tuji jezik italijanščino, in potem dobi še tega četrtega. Tako da je treba stvar malo širše pogledati. Mi bi radi čim več snovi odvzeli, zdaj jo pa dodajamo.«

»Strokovni svet je že v lanskem letu potrdil določene zadeve, da se morajo začeti prenavljati učni načrti. Prav tako so o tem spregovorili v Zakonu o osnovni šoli. Prav na podlagi tega je to moralo iti naprej. Razprave pa bodo še potekale.«

»Ne želimo se vezati na konkretne tragične primere v Srbiji, pač pa bomo šli bolj na splošno v smeri iskanja prave komunikacije ter spoštovanja drug drugega.«

»To je nemogoče in s tem si ne moremo nič pomagati.«

»Nasploh se je treba z otroki veliko pogovarjati, saj potrebujejo več časa, da se odprejo.«

»Pri tem se nam zdi pomembno, da je takšen pogovor strukturirano voden, da učitelj med njim pri otrocih ne vzbuja strahu ali dela drame, ampak obrazloži, kaj se je zgodilo, kako lahko učenci prepoznajo morebitne stiske sošolca, komu to povedati in podobno.«

»Če na tem področju ne bomo nič spremenili, se nam lahko zgodi, da se bomo čez 10 let pogovarjali o zasvojenosti s telefoni in družbenimi omrežji kot resni težavi družbe, podobno kot smo se pred 50 leti začeli pogovarjati o zasvojenosti z nikotinom kot resni težavi.«

»Od leta 2011 naprej, ko to beležimo, s 760 na 530 evrov. Da je pa letos malo višja cena delovnih zvezkov, kot je bila lani, je pa jasno, ker je situacija v svetu takšna.«

»Ves čas govorimo o brezplačnem šolstvu – potem naj to pomeni brezplačno šolstvo, ne pa da mora vsak najprej dati 100 ali 200 evrov za otroka, da sploh pride 1. septembra v šolo. To je cilj in obenem ne smemo pozabiti, da ne sme pasti kakovost.«

»Malce nas je presenetilo, da ljudje bonov večinoma niso unovčili za nakup učbenikov, ampak pretežno za knjige.«

»Danes vse knjigarne popolnoma izropane.«

»Kupci so bone radi unovčevali tako v naši spletni kakor v fizični knjigarni, pri čemer se nam zdi posebej zanimiv zelo širok nabor naslovov, ki so jih kupovali.«

»Tako se zadnje dni dobri dve tretjini učbenikov in delovnih zvezkov prodata s koriščenjem bonov 21, kar je poseben izziv tako za starše, kot naše prodajno osebje.«

»Po njeno mnenju lovijo zadnje trenutke, saj so v zadnjih nekaj dneh imeli pravi naval.«

»Želimo si, da bi bili ukrepi, ko so sprejeti, dovolj vestno, pravno premišljeni.«

»Vlada dela protizakonito in neustavno.«

»Na to smo jih neštetokrat opozorili, reagirali pa niso.«

»Odločitve vlade so 'nasilne', nestrokovne, nekatere se tudi poznajo na zdravju ljudi.«