Omemba: Marko Bratuš

»Gre za izjemno zanimivo predstavo, zato ker govori o holokavstu na drugačen način. Ne govori o taboriščih, ampak o spominu na holokavst. Ukvarja se z našimi interpretacijami, s politično korektnostjo. Vesel sem, da sem lahko naredil to predstavo, saj je to drama, ki prinaša nek nov pristop k pripovedovanju zgodovine.«

»Jerebika se spretno igra z nostalgijo, s, če hočete, mitološkim izvorom sodobnega slovenstva, ki je pregovorno prej vaški kot meščanski. In prav s tem, ko družbeno travmo, politične, ideološke in psihološke vozle sodobne družbe prenese na ta na videz preprostejši model, nam omogoči, da jih razpremo in natančneje analiziramo.«

»Iz tega smo želeli potegniti kar največ. Prav zato smo se vsi sodelujoči nekako nadgradili v svojem videnju sveta. Mislim pa, da je to tekst, ki je primeren za ta čas.«

»Danes mineva 207. dan, odkar smo imeli v teh dvorani zadnjo predstavo.«

»Mi potrebujemo neprestan živ stik z občinstvom. Spletni dogodki, ki so se sicer dogajali – to ni teater. Posebnost teatra je živ stik z občinstvom.«

»Mi smo do zdaj v letošnjem letu s prodajo spletnih vstopnic zaslužili tisoč evrov. Kar je katastrofalno malo.«

»Odločili smo se za akcijo, ker je bilo ob vseh ostalih težavah pozabljeno na kulturo. Želimo sogovornika in nočemo slišati, 'da se ne da', ampak kako se da.«

»Delo za marsikoga v kulturi pomeni hrano za preživetje.«

»Vsi pogrešamo gledališče, tako tisti, ki smo na odru, kot tudi naši gledalci.«

»Kultura v času pandemije na zelo hudi preizkušnji, zlasti to velja za samostojne ustvarjalce, ki so na robu preživetja.«

»Gledališče je nastalo iz potrebe po pripovedovanju zgodb, potrebe po bližini, po stiku, iz potrebe po čustveni in telesni povezanosti.«

»Svet brez umetnosti je prazen in na slab način preprost.«

»Skoraj polovica kart prodala zunaj ljubljanske regije, nekaj celo v tujini – to je ena od pozitivnih plati spletnih ogledov.«

»Obenem pa na spletu posnetki predstav za pozornost gledalcev tekmujejo s spletnimi ponudniki videovsebin na zahtevo.«

»Gledališče potrebuje občinstvo, kot igralec potrebuje oder.«

»Drugi del pa je to, da smo se odločili odpreti svoj arhiv in na spletu ponujamo ogled predstav, da se pogledati denimo znamenito Plešasto pevko.«

»Že prvi dan karantene smo začeli projekt Gledališče je doma, ki poteka na naši strani na Facebooku.«

»Z njo vzdržujemo stike, omogoča nam močnejšo refleksijo tega, kar se trenutno dogaja. Nekateri so sami, drugi so v stiskah, poezija pa nudi beg in rešitev.«

»Gledališče mora biti kritična zavest. Kako to doseči? S katerimi žanri? Prepričana sem, da so žanri, ki jih imajo za lahkotne, pravi vzvod za trkanje na človekovo zavest.«

»Odigrati to spreobrnjenje je bil zame pravi izziv. Ali gre res za pravo kesanje, ali bo starec nastavil še drugo lice, ali bo šlo za 'zob za zob'… Preobrazba bi lahko bila kaj hitro osladna.«

»Znova se počutiš kot otrok. Na odru si v nekem varnem okolju, kjer pa lahko počneš igrive norčije. Lepo nam je bilo delati to predstavo, nismo bili pod pritiskom, igrali smo se igro.«

»Ekipa, ki jo pripelje Ivana, je kreativna cona, v kateri se igralci počutimo varno in zelo ustvarjalno. Užitek je bil biti del takega procesa.«

»Zame je skupek treh in več ustvarjalnih poti – igre, plesa, petja, pravi užitek. Je največ, kar se lahko igralcu ponudi.«

»Bomo njihov igralski užitek začutili tudi gledalci.«

»Gre za gledališki projekt, ki spodbuja vrednosti človeškosti. V gledališče smo vrnili čarobnost, pripeljali smo pravljico. Gledalcem dajemo nekaj pozitivnega, iz dvorane gredo pojoč …«

»Čeprav to niso profesionalni plesalci, so izvrstni. Igra, gib in petje – vse troje skupaj je najtežja kombinacija. In prav vsi so se izkazali.«

»Ko sem na spletu videl razpis projekta ETC – European Theatre Lab in njihov poziv za sodelovanje, sem zastrigel z ušesi.«

»Idiomatic je bolj gledališki laboratorij kot 'navadna' gledališka predstava: ne gre za gledališki dogodek kot tak, temveč tega zgolj izkorišča za testiranje učinkovitosti prevajalske tehnološke inovacije Idiomatic.«

»Okvir predstave je v obliki podelitve nagrade za mir 'prevajalski' napravi Idiomatic, s pomočjo katere naj bi bile vse jezikovne prepreke preprečene.«

»Kako se znajdemo v 'babilonu' jezikov? Krmarimo z rokami, z nogami, z vsem, kar nam je na razpolago na odru.«