Omemba: Marko Mandić

»Sarajevsko javnost je šokiral gol moški, ki je izvajal performans pred Narodnim gledališčem v centru mesta.«

»Z zavedanjem, da se ta performans izvaja na ulicah po Sloveniji in drugih evropskih državah, pa tudi na podlagi ugleda akterjev sem predstavo povabila v Sarajevo, ne da bi se informirala o njeni vsebini.«

»Če sem (pre)drzna, lahko rečem, da poskušamo iznajti novo odrsko govorico.«

»Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti.«

»Predstava izrazito temelji na občutkih, in to so občutki, ki jih tudi mi čutimo v teh novih časih.«

»Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa.«

»Obe vlogi oblikuje koherentno in z osebno angažiranostjo do obeh likov, pri čemer izkaže izjemno pestrost registrov in stilov ter obenem potrdi svojo značilno igralsko prezenco.«

»Vlaškalićev lik Jeranka odseva tragičnost slehernika v neobčutljivem mehanizmu zgodovine in tako utelesi imaginarij celotne uprizoritve.«

»Z izrednim občutkom za jezik, s prevajalsko natančnostjo in z naklonjenostjo primorskemu dialektu mu je uspelo besedilo suvereno prestaviti v Vipavsko dolino ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnosti in neposrednosti.«

»Požigi so zaradi vrhunskega dela vseh ustvarjalcev uprizoritve –, dragocena, temeljito zamišljena in odigrana predstava, ki v vsej polnosti elementov uprizarja kaos sveta.«

»je subjektivizirana zgodovina, kot se je naložila in prekvasila v spominu, intimi, zavesti in telesu ustvarjalca, igralca in performerja, ki misli s telesom in prezenco, ki manipulira z emocijo, ki se zmuzljivo ponuja v identifikacijo in ki ga fascinacija z gledališčem ohranja pri življenju«

»Zgodba Trigrada človeško usodo in naravo postavlja drugo ob drugo, igra se z njuno neizbežno povezanostjo in ob tem preizprašuje sodobna vprašanja nadvlade denarnih interesov nad naravo in tradicijo.«

»Pri seriji je predvsem več časa za raziskovanje različnih vidikov zgodbe in psihologije likov – ampak to te lahko hitro zavede na stranpoti, ki so same zase ravno tako zanimive, nimajo pa zares stika z osnovno premiso.«

»Trigrad je na neki način zelo slovenski, kaže nas z našo temno platjo vred.«

»Ves čas se sicer zaletavamo ob splošne pojme, ki nam jih servira družba in do katerih se opredeljujemo.«

»Igralec nisi takrat, ko si nadeneš kostum in zdrdraš besedilo – igralec mora imeti prostor, da v dani situaciji spreminja, nadgrajuje in inovira.«

»Nastajati morajo ambiciozni projekti, ne pa samo skupki prizorov, v katerih se ljudje pogovarjajo za mizo.«

»Idealno bi bilo, če bi Televizija Slovenija lahko v neki srednjeročni prihodnosti v glavni gledalski sezoni – od sredine septembra do začetka junija – enkrat tedensko predvajala vsaj eno epizodo izvirne slovenske nadaljevanke.«

»Vse to me je pritegnilo k projektu, ko sem dobila povabilo za režijo serije. Nato so se pridružili še vrhunski, mednarodno priznani filmski ustvarjalci.«

»Utrnilo se mi je, da je morda prav zdaj čas za to, da se iz parterja premaknem na drugo stran, da torej tudi sama postanem nosilka nekega dogodka, ne samo njegov projektator.«

»Naše delo, ta eksperiment, je temeljil na urjenju v improvizaciji, skupinski dinamiki in spoju obojega. Te dni ponavljam, da je bil ustvarjalni proces podoben vajam garažnega benda.«

»Je predstava, a hkrati vanjo vdira življenje.«

»Me pa še vedno zanima, kaj vse je lahko režiserjev solo. Ker nismo plesalci, igralci, kiparji, slikarji, da bi se naše delo in veščina lahko razgrnila v enem 'solu'.«

»Tudi z vidika trajanja predstave je mogoče, da bo kakšen dan trajala uro in pol, drug dan tri ure, spet drugič pa štiri ure. Vse skupaj bo odvisno od tega, kam se bomo tisti dan odpravili in na kakšen način.«

»Ni kadra, v katerem ni posega sodobne tehnologije, nekatere sekvence so pa kot celota narejene digitalno, 3D-animacije.«

»Na koncu sem lahko vsaj slovenske dialoge uporabil točno v taki obliki, kot jih je zapisal. Njegov jezik je še po stotih letih moderen, merilo slovenščine.«

»Pohujšanje iz naslova seveda simbolizira (Cankarjevo) umetnost, ki 'kvari in pohujšuje' šentflorjansko dolino – slovensko domovino, ki se ponaša z navidezno čednostjo in čistunstvom, a za njima skriva marsikaj nečistega in nečednega.«

»Cankar je Hlapce zasnoval kot politično satiro, ki pa se mu je ‒ po njegovih lastnih besedah ‒ 'sprevrgla' v tragiko.«

»V ospredju filma je zgodba mlade družine z dvema otrokoma, v kateri oba starša izgubita službo. Od tu spremljamo njihov boj za preživetje.«

»Evropsko socialno zgodbo, ki se žal lahko dogaja kjer koli in kadar koli.«