»Je praznik ustvarjalnosti, bogata, nebrzdana paleta brezmejnih – tako hudomušnih kot melanholičnih – pesniških podob iz različnih časov, koncev in krajev, mojstrsko ujetih v jambske štirivrstičnice.«
»Gre za eno izmed tistih redkih vrst 'objektivistične' poezije, ki takoj osvojijo s svojo jezikovno svežino, drznostjo in prodornostjo – predvsem pa s humorjem.«
»Če bi res morali razdrobiti, opredeliti, bi lahko zapisali še pesnik, doktor znanosti, antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, predavatelj, urednik, ustanovitelj in organizator številnih mednarodnih in domačih ustanov, gibanj in prireditev, alpinist, turistični vodnik in popotnik – in še vse to je najbrž premalo.«
»Gre za učenega posameznika, ki načrtno motri sebe in druge, zato v njegovih pesmih najdemo opise in ironične komentarje lastnega početja, ocene družbenega dogajanja doma in v svetu, dialoge z drugimi avtorji in razmisleke o filozofskih vprašanjih.«
»Je zimski čas prezgodnjega večera. / Morje brezmejno k jugu se razstira: / kadar ni vetra, mlačno je in milo. – / Kdaj že je sonce mreže posušilo // kdaj že, odkar ni več za lov nikogar, / odplavala je zadnja riba uboga, / kdaj že sklenili angeli arhitekti / so vás in otok in ves svet podreti.«