Omemba: Mojca Grmek

»Artist at Work tematizira delo umetnika, njegov prispevek k razvoju družbe in družbeno percepcijo sodobne umetnosti.«

»Povej zgodbo.«

»Živi in ustvarja na podeželju v okolici Pivke.«

»Suzana Brborović ima zelo kompleksno in zanimivo tehniko ustvarjanja. Na platno nalaga različne plasti, nato pa jih razplasti po fragmentih, torej odstrani določene dele, tako da pride do izraza igra med različnimi plastmi in deli slike.«

»Slike posledično delujejo zelo nasičeno, kompleksno, so polne detajlov oziroma vizualnih informacij, ki jih mora gledalec predelati. Vsebinsko skuša umetnica na ta način izraziti neko kompleksno razmerje med našim organskim bivanjem in strukturiranostjo različnih sistemov okrog nas. V preteklosti je bil poudarek predvsem na materialnosti bivanja, arhitekturi, infrastrukturi in urbanizmu, v zadnjem času pa stopa v ospredje prostrani svet duha, ki ga umetnica prikazuje skozi pogled v dnevno ali nočno nebo.«

»Navdih za razstavo je bilo preteklo dogajanje v teh prostorih.«

»Obdobje uglajenosti traja že predolgo in je nastopil čas za motnjo.«

»Prebudila je duhove iz preteklosti in galerijo spremenila v namišljeni klub.«

»Nalepite nalepko na povprečno jabolko / določite mu smešno visoko ceno.«

»Včasih je bila matrica le stranski produkt ustvarjalnega procesa, saj je bil pomemben samo grafični list, razstavljen v galeriji. Umetnik matrico po navadi zavrže. Zame pa je matrica zelo pomembna, zanimiva in pristna, saj je prvotno, kar je umetnik ustvaril v procesu izdelave grafike.«

»Vse skupaj je dobilo večjo vrednost. Gre za bolj celosten pogled na grafiko.«

»Tu sem se našla.«

»Razstava kot celota raziskuje identiteto grafične matrice, ki je v sodobni umetnosti vezana predvsem na njeno (ne)stabilnost.«

»Ni namreč vselej jasno, ali so figure med seboj prijateljske ali sovražne, ali se igrajo ali ruvajo, rokujejo ali merijo moči, objemajo ali dušijo ...«

»pač pa je neločljivi del vsakršne komunikacije, tudi tiste, ki vključuje umetno inteligenco«

»Smo imeli priložnost spoznati, kakšen odnos ima kdo do poezije, saj se o tem ne pogovarjaš ravno vsak dan s kolegi.«

»Fino je, da smo združili 'počitnice' z ustvarjanjem v prostoru, ki je temu namenjen.«

»Smo presenečeni, veseli in tudi malo ponosni.«

»Vesela sem izmenjave znanj in pogledov na grafiko in ustvarjanje, mislim, da smo se kot skupina zelo dobro ujeli.«

»Kot bi umetnica v slike prenesla življenjsko spoznanje, ki ga lahko dosežemo šele na dolgi rok, namreč, da vsaka struktura prej ali slej razpade, iz njenih ruševin pa se začne porajati nekaj novega – in tako gre pot v neskončnost.«

»Proces ustvarjanja se pri umetnici začne s preprostim krokijem na prosojnem papirju, ki nastane kot spontan likovni zapis njenega občutja, misli ali razpoloženja v tistem trenutku.«

»Ta ekstrakt njene intimnosti, ki ga izriše v močni risbi z zastajajočo gesto, kot v krču, a vendarle odločno, je izhodišče za kompozicijsko zasnovo nastajajočega likovnega dela.«

»Čeprav je ta element po svojem izvoru impulziven, po naboju pa ekspresionističen, umetnica v nadaljnjem procesu dela gradi tkivo slike skrajno premišljeno, v skladu s temeljnimi klasicističnimi načeli uravnoteženosti, preglednosti in čistosti forme.«

»Osrednja tema razstave je problematika pretiranosti, prenasičenosti, prenapihnjenosti sodobne družbe nasploh in umetniškega sistema še posebej, kar na drugi strani spremlja pomanjkanje vsebine in sploh kakršne koli snovi v nematerialnem smislu.«

»Zdi se mi, da je družba danes videti super in hiper, vsa bleščeča, če pa se poglobimo, ugotovimo, da ni neke vsebine.«

»V današnjem času je vse hitro, vsi smo ves čas v nekem pogonu, včasih pa se moramo malo ustaviti, usesti in sprostiti, saj v teh trenutkih po mojem dosežeš več, kot če si skozi v pogonu in se ne zavedaš več, kaj delaš in zakaj.«

»Najprej sem dal stran človeško telo, ostali so samo glava in roke, pa nekaj časa le glava, potem pa je tudi glava začela dobivati neke vse bolj enostavne oblike, tako da sem se v neki točki približal abstrakciji, a sem videl, da mi tudi to ne leži povsem, zato sem sem tudi vrnil v figuraliko.«

»Sem pa v nekem trenutku prišel do točke, ko nisem več vedel, kako se sploh lotiti figure, in me je potegnilo v abstrakcijo.«

»Videl sem, da mi ta oblika ustreza, ker jo lahko razvijam naprej, kot hiško ali neko mrežo, z očmi ali le usti ali le oči brez ust, tako da se lahko igram, da imam neko odprto polje.«

»Povsem na mestu je zaokrožiti razstavo s sporočilom, da bo tudi brez človeka življenje na svetu obstalo in se razvijalo dalje.«