Omemba: Polona Juh

»Festival ponuja ekskluzivne trenutke, ne samo z vidika neponovljivosti gledališkega dogodka, ampak dejanske neponovljivosti sobivanja lokacije ter gledaliških, glasbenih in plesnih doživetij.«

»To je nujno zaradi javnosti, za katero delamo.«

»Vemo, da danes kulturo podpirajo vedno bolj skromno in da je to velika težava naše družbe. Dobro bi bilo, da bi se gospodarstveniki zavedali, da z vračanjem v kulturo vračajo v družbo ter da je to nekaj zelo pomembnega in dobrega.«

»Sporočilnost letošnje izvedbe je, da ta festival pluje naprej in na kakšen način pluje.«

»Najtežje je prav iskanje teh stanj, kakšna je ta tema, kakšna je ta praznina (...) oziroma prepričljivost doživljaja. S tem sem se ukvarjala in se še ukvarjam.«

»Ljudi, ki zbolijo za demenco in se zato spremenijo, ne začnemo obravnavati kot 'neke nekdanje ljudi, ampak da nanje gledamo skozi prizmo tega, kar so nekoč bili, da so vendarle vsi vredne osebe, ki so v življenju nekaj naredile, zgradile neke odnose, imele svoj krog ljudi.«

»Imata največ zaslug zanjo kot igralko prav režiser Matjaž Klopčič in maskerka Berta Meglič.«

»Nagrada za življenjsko delo navdaja tako z veseljem in hvaležnostjo kot tudi 'neko čudno žalostjo'.«

»V svojih igralskih stvaritvah je prestopala meje ustaljene filmske igre.«

»Slovenski filmi ne nastajajo zgolj z javnimi sredstvi in da producenti sredstva za filme v slovenskem jeziku vedno uspešneje nabirajo tudi v tujini.«

»Ne zgledujte se po meni.«

»So vzroki notranji, v nas, posameznikih, ali je vzrok zunanji, v sistemu?«

»Kaj se zgodi, če naenkrat ne moremo več zaupati lastnim občutkom?«

»Igralca Rok Vihar in Polona Juh sta poudarila vidik iskanja meje med gledališko in filmsko izkušnjo.«

»Po besedah Polone Juh so se poskušali čim bolj približati dokumentarnosti, kar je za igralce, okužene z gledališčem, težko.«

»Več kot polovica vaj je potekala prek ZOOM-a oziroma spleta, ko pa smo stopili na oder, smo morali nositi maske.«

»Poskušali smo se čim bolj približati dokumentarnosti, kar je za igralce, okužene z gledališčem, težko.«

»Beckettovo besedilo enodejanke Konec igre je apokaliptično, pri čemer je režiser de Brea apokalipso definiral kot človekov občutek nemoči.«

»A prav sredi te tragičnosti se skriva tudi komika, ki smo ji želeli slediti v tej tragikomediji.«

»'Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi nekončnost prostora.'«

»Dušanova Duša ostaja, pluje po naši stvarnosti, spominih, preteklosti, pa tudi prihodnosti, ker jo je nemogoče izpustiti, pozabiti v vsem tem, kar je ta prečudoviti človek ustvaril v času svojega časa na Zemlji.«

»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«

»Ivo Svetina je popeljal v konec 60. let, 'ko smo bili Pupilčki tvoje pleme', in od tam v 80. leta, ko se je pri Jovanoviću učil, kaj je gledališče in kaj je novo gledališče, ki si ga je zamislil v Mladinskem gledališču.«

»Naša predstava bolj sprašuje, kot daje odgovore.«

»Svet je pred razpadom, požari v Braziliji in Sibiriji pa nam dajejo vedeti, da gre hitreje, kot nam to dopovedujejo znanstveniki. Zavedamo se, da nas vodijo legitimno izvoljeni manipulanti. O teh govori Wilde.«

»Saloma je Wildova edina odkrito uporniška junakinja in tudi edina, ki odkrito uporablja seksualnost v politični borbi.«

»Čeprav je nedolžna, pada več gneva nanjo kot na krivca.«

»To situacijo bi se dalo rešiti sporazumno.«

»Vsi se neradi izpostavljamo, da se ne bi umazali.«

»Kleistova drama vzpostavlja neki brezup našega sveta, ker kaže, kako malo je treba, da človek postane zgolj nagonsko, elementarno bitje.«