Omemba: Simon Popek

»Leto 2023 si bomo prav gotovo zapomnili po izidu vseh treh delov Montaignovih Esejev v prevodu enega izmed največjih slovenskih prevajalcev vseh časov Branka Madžareviča. Skoraj tisoč strani dolgo monumentalno delo francoskega humanista 16. stoletja, ki so ga doslej slovenski bralci lahko v svojem jeziku spoznavali le skozi skromen izbor iz leta 1960, je zdaj dostopno v celoti in v tekoči sodobni slovenščini.«

»Maležič je na podlagi lastnih pisateljskih izkušenj in dobrega poznavanja jezika različnih ljubljanskih subkultur poustvarila prepričljiv urbani jezik, ki se tako po pomenski natančnosti kot po jezikovni spretnosti v največji meri približa izvirnemu. Z nenehnim iskanjem pogosto inovativnih, idiomatično sprejemljivih slovenskih besed oz. besednih zvez, s katerimi je številne kulturološko in družbeno zaznamovane elemente poslovenila, prevajalka slovenske bralce neposredno potopi v tujo realnost, ki pa ji najde paralele v tukajšnji, tako jezikovni kot socialni. V tem smislu je njen podvig prevajalski in pisateljski hkrati.«

»Sleng in vulgarni ulični jezik sta bistvena sestavina radikalne izjave Vernona Subutexa, pri tem pa navdihnjeni ter na debelo začinjeni prevod Jedrt Maležič odigra bistveno vlogo.«

»tako temeljit, da je primerljiv s tem, kot da bi podpisal zaposlitveno pogodbo s kakšnim podjetjem v ZDA«

»V času, ko ameriške institucije za podeljevanje nagrad – najbolj vplivne in najbolj odmevne – po kritikah in škandalih širijo bazo svojih članov, se mi zdi pomembno, da v njih sodelujemo tudi Slovenci.«

»Zadnjih nekaj let v kinu gostujemo tudi s festivalom Liffe, in gotovo je to ena izmed zadnjih klasičnih mestnih kinodvoran, ki ima toliko večji pomen, odkar so zaprli druge dvorane. Ne vem sicer, kaj je ozadje prodaje, ampak močno upam, da bo kino na tem mestu ostal. Dvorana je odlična za festival, sploh s tehničnega vidika.«

»Zadovoljen sem s tem, koliko drznih del bomo prikazali letos – drznih tako v formalnem smislu kot po politični nekorektnosti.«

»V Italiji skoraj ni bilo velikega režiserja, ki ne bi bil komunist ali vsaj simpatizer politične levice.«

»Fokus je letos posvečen Argentini. Po Popkovih besedah bodo prikazali šest filmov z letošnjo in lansko letnico, vsi pa predstavljajo novo podobo argentinskega filma, ki je precej bolj komunikativna, kot je bil argentinski film v preteklosti.«

»Ljubljana je daleč najslabša evropska prestolnica, kar se tiče kinokapacitet.«

»Požar gasijo z gostovanjem na novi lokaciji, v Dvorani AGRFT na sedežu Akademije.«

»Absolutno gre za avtorja, ki je očitno vedno moderen in je zelo na mestu, da ponovno predstavimo njegov kratek, ampak zelo vpliven in pomemben opus.«

»Zelo močan, čustven dokumentarec.«

»Zelo zanimiv, razkrivajoč in duhovit portret.«

»Zelo sočustvujoč in topel portret vzgojiteljic.«

»Metafora za razpad Jugoslavije in Miloševićevega režima v Srbiji.«

»Pokaže, kako izraelska oblast že od mladih nog indoktrinira in militarizira tamkajšnje otroke.«

»MRI je potrpežljivo zgrajena in režijsko vrhunsko izpeljana drama, ki osupne z dolgimi, natančno orkestriranimi sekvencami protimigracijskih protestov; tako avtentičnih prizorov ne bi bila sposobna zabeležiti marsikatera dokumentaristova kamera.«

»To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najboljše za njegovega otroka.«

»Medtem ko sta se Kino Vič in Kino Bežigrad zapirala, se je začel meteorski vzpon Liffa, ki je sčasoma dosegel 50.000 obiskovalcev letno. Zaprtje mestnih kinodvoran je bila izvorna napaka.«

»Hotel sem, da se film začne kot realistična drama o birokratski in skorumpirani družbi, potem pa se počasi spremeni v zgodbo o človeku, ki na svoji poti iz poraženca in izobčenca postane junak.«

»Kako uspe oblasti spremeniti ljudi v kolesca v svojem avtokratskem stroju? S kakšnimi prijemi nam oblast preprečuje, da bi se uprli slabim zakonom?«

»Ko smo film snemali, smo bili na trnih. To je bil moj prvi film in čutiti je bilo tveganje, ker je bil brez besed, kar je bilo takrat neobičajno.«

»Z Matjažem Pograjcem sva bila od začetka odločena, da bo film brez besed. Lepo mi je pripovedovati le skozi sliko, zvok, poglede, veliko se da povedati brez dialogov, to je tudi blizu filmskemu načinu izražanja.«

»Vzor mi je bil Jacques Tati, ki je delal filme tako rekoč brez besed, to se mi je zdelo obenem komično in poetično, in k temu sem težil tudi pri Ekspresu, ekspresu.«

»Šterk se je odpovedal vsemu, le emocijam ne, povedal pa več, kot … No ja, veliko.«

»Ves čas se v bistvu igraš in vidiš en obraz, drug obraz, kjer bi najbolj nekako sedel ... in nato na tem popotovanju od enega do drugega obraza se mi vedno znova vrača nekako k obrazu Gregorja Bakovića.«

»Blizu mi je to, kako me je postavil v tem filmu. Kar zadeva tovrstno komiko, se mi zdi, da je čedalje več iger in filmov, ki ne merijo na komiko, ampak je komika šele posledica.«

»Celoten film je bil posnet v realu v vlaku, kjer ni prostora, svetloba, ki se spreminja vsak ovinek.«

»Najkoristnejša lastnost, ki jo pisatelj lahko pri sebi neguje, je samozavest - ali pa celo aroganca, če jo zmoreš. Pišeš zato, da bi se vsilil svetu, in v svoje sposobnosti moraš verjeti tudi takrat, ko svet ne kaže nobenih znakov, da se strinja s teboj.«