Omemba: Stanislav Zore

»Te številke pomenijo, da delamo bistveno več, kot smo delali kadar koli do zdaj.«

»Te razmere so razmeroma grozne, prihajam po dežurni službi.«

»V resnici niso pomembne samo številke, temveč zgodbe ljudi, ki pridejo k nam in so zelo bolni.«

»Zdaj je še mogoče, da te ljudi zdravimo, čez tri tedne pa ob današnjem naraščanju okužb ne bo več.«

»Verniki naj obiščejo grobove pokojnih na način, da ne bo prihajalo do nepotrebnega druženja in možnosti širjenja okužb.«

»Srčno upam, da v tem negotovem času, ki že sam po sebi vzbuja določeno mero anksioznosti, ne bomo preveč odpirali nepotrebnih dvomov, ki ustvarjajo le še več strahu in negotovosti.«

»Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha.«

»Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev.«

»Resnica je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli.«

»Spravo bomo dosegli nekoč v prihodnosti, danes na žalost še ne.«

»Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred 75 leti, živeli mi?«

»Godrnjanje je nalezljivo, zato pred njim vedno znova svari papež Frančišek, ki je povedal, da je 'godrnjanje naš vsakdanji kruh na osebni, družinski, župnijski, škofijski in družbeni ravni ..., namesto da bi se pogovarjali ali poskušali rešiti konfliktno situacijo, raje godrnjamo'. Najbrž nam posameznih primerov ni treba navajati, ker jih poznamo več kot dovolj tako v osebnem kot tudi družbenem in političnem življenju.«

»Vem, da je to boleče, a to bolečino hočemo sprejeti, da bomo druge in sebe varovali.«

»Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja – smrt?«

»V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah.«

»Velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, je nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje.«

»Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati.«

»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

»Vprašajmo se, kaj nam Jezus govori po teh časih in po tej epidemiji.«

»Kristjani živimo v prepričanju, da smrt nima zadnje besede.«

»Dragi verniki, zdaj smo na izpitu vere in človeškosti.«

»Naj vsi domovi postanejo cerkve, v katerih molite in ljubite.«

»Srečo imamo, da živimo v Sloveniji.«

»Naj nas Bog blagoslovi, celoten ta narod, in prinese srečo in zdravje.«

»A Bog ne daj, da bi se odpovedali temu, da gremo na pot. Ne mislim na pot, po kateri nas naše noge prinesejo od enega kraja do drugega. Gre za pot duha, gre za pot srca.«

»Če so zaprte naše cerkve, da v njih ne moremo sodelovati pri mašah in obredih velikega tedna, to nikakor ne pomeni, da se moramo ločiti od našega krščanskega občestva, da se moramo ločiti od bratov in sester.«

»Če dobro prisluhnemo, bomo slišali, kako nas Jezus vabi, naj v tem času gradimo živo Cerkev, v kateri je on sam navzoč, kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, je po njegovi obljubi on sam sredi med njimi.«

»Nikakor ne bomo praznike preživeli na kavču, kakor rad pove papež Frančišek. Nikakor ne.«

»V najtežjih časih so dozoreli najplemenitejši ljudje. Naj to velja tudi za nas. Naj ta preizkušnja prečisti v nas vse negativno, vse grešno, da bomo skozi te tedne in mesece postali boljši ljudje, da bomo prišli ven.«

»Ne smemo pa širiti izolacije srca, nikogar ne smemo izključiti, metati ven, iskati krivcev, temveč spoznati, da smo bratje in sestre.«