Omemba: Urška Perenič

»Po eni strani je to skrajno učeno delo, v katerem pokaže, da ima [Petrarka] vse klasike v malem prstu, po drugi strani pa se sprašuje, kaj ga zadržuje, da kljub vsemu branju in obvladovanju visoke kulture ne zna biti srečen.«

»Glede na to, da se na svetovni ravni in ravni Slovenije pogoji za kulturo zelo spreminjajo, ne samo materialni pogoji, predvsem to, da se naša življenja in svet s prihodom umetne inteligence spreminjajo … Slovenci nismo več narod, ki si prizadeva zgolj za lastno državo in se mora kultura zaradi državotvornosti marsikateri temi odreči.«

»Eden od osrednjih problemov je časovnica sprejemanja.«

»Vsi se zavedamo, da je kultura pomemben element nacionalne identitete in so te institucije osrednje.«

»Torej priložnost, da razmislimo, kaj se dogaja s slovensko kulturo.«

»Na vseh področjih vlada negotovost in da je kultura v bistvu gospodarska panoga.«

»Kakšen je bil Jurčičev položaj med sodobniki in kako ga ocenjujemo danes; kako sta Jurčič in August Šenoa, avtorja prvih zgodovinskih romanov sosednjih narodov, razumela družbene silnice...«

»Pisal je hitro, pisal je veliko, pisal je najrazličnejše stvari...«

»Zato, je prepričana Urška Perenič, je treba romanu Luize Pesjak Beatin dnevnik priznati nacionalno relevantnost in ga, po kritičen pretresu v spremni študiji, v nasprotju z dozdajšnjima žanrskima oznakama – ženski in sentimentalni roman – obravnavati 'kot primer dveh doslej popolnoma spregledanih tipov: dnevniškega in družinskega romana. Beatin dnevnik je prvi primerek slovenskega dnevniškega romana sploh!'«

»Novost v slovenskem kontekstu, še dodaja Urška Perenič, pa je tudi spoznanje o zgledovanju pri skandinavskem meščanskem tipu družinskega romana – zlasti pri pisanju švedske zagovornice ženskih pravic Fredrike Bremer.«