Ključna beseda: dnevnik

»Zakaj ga pišem? Da bi se iz njega česa naučil, da bi se pomiril, da bi ga bral še kdo drug in videl, kako se človek spopada s samoto […] da bi tisti, ki ga bodo mogoče brali, videli, kaj se skriva za vsemi pesmimi, ki sem jih napisal.«

»Mislim, da bo nekaj od tega, kar pišem, ostalo. Da bo mogoče to kdo bral […].«

»Tale dnevniški jezik je kaj malo v primerjavi z jezikom poezije.«

»Poezija je zaveznik.«

»Morda bom tudi jaz začel pisati dnevnik.«

»Morda dnevnik ponuja izhod iz zagate.«

»Vedno je lepo, ko človek izve, da ima njegova žena konjička. Mislil sem sicer, da se ukvarja z vezenjem. Še sanjalo se mi ni, da piše knjigo. Zelo sem ponosen nanjo.«

»Šele iz dnevnikov v celoti spoznala, kdo je bila njena mati.«

»Otrok iz migrantsko-delavske družine, katere življenje se je začelo v kleti hiše na Streliški ulici v Ljubljani, je preselitev v stanovanje z balkonom na Vodmatu doživel kot vzpon na družbeni lestvici.«

»Balkon je postal statusni simbol, korak v svet, točka z razgledom.«

»Vesel odmeva se odzove in med njima steče živahna izmenjava mnenj, navduševanje nad sorodnostjo izkušenj, prepričanj in celo usod.«

»Knjiga je izbor s slikovnih strani mojih dnevnikov.«

»V 400-stranski knjigi so ilustracije povezane med seboj in z besedili, ki jih obkrožajo tematsko ali po občutku oziroma naključju.«

»Včasih ko pišem na stran, pustim prostor za risbo, ki jo bom ustvaril pozneje.«

»Strani nisem postavil v kronološkem vrstnem redu. Razvrstil sem jih po temah, čustvih, krajih ali celo po barvah.«

»Zahrbtnost je njihov hobi – ne politična opredelitev … trgujejo z drugačnostjo, ki je v resnici ne tolerirajo.«

»Neuspešnost zahteva neprimerno več poguma od uspešnosti.«

»Včasih je bilo narobe, če so imeli koga za zaletavega, danes je to predpogoj za uspeh.«

»Eto, tako gre to, zdaj vem, pod kakšnim vplivom se je vse to dogajalo.«

»Zahrbtnost je njihov hobi – ne politična opredelitev … trgujejo z drugačnostjo, ki je v resnici ne tolerirajo.«

»Neuspešnost zahteva neprimerno več poguma od uspešnosti.«

»Včasih je bilo narobe, če so imeli koga za zaletavega, danes je to predpogoj za uspeh.«

»Eto, tako gre to, zdaj vem, pod kakšnim vplivom se je vse to dogajalo.«

»Paulina P. je junakinja svojega sveta.«

»Sprašujem se, zakaj to počne. Mogoče me hoče oma ponižati s tem, da me vključuje v svet odraslih, ki je predvidljiv kot vsa ta mesečna perila?«

»Slačil sem že Alini hlačke in razlikujem mesta, kjer se pusti dotikati – in vem, kdaj ne.«

»Strašno rada bi začela pisati pravi dnevnik, a se mi nekako ne posreči.«

»Najbolj me moti to, da bi morala, preden prav zares začnem, najprej napisati zgodovino svojega desetletnega teatrskega dela.«

»Doma imamo eno prvih izdaj knjige Pot. Vedno me je navduševalo, kakšno filozofijo je imel Nejc: preprostost. Tudi sam sem na svoji športni poti doživel, kako pomembna je zares pot. Osredotočamo se na cilje, a cilj gre. Poti in cilji so za nas z drugačnimi zmožnostmi drugačni. Glavna dejavnost odseka za osebe z različnimi zmožnostmi je omogočati, da bodo dosegle svoj potencial. Če bodo želele doseči vrh, doživeti gore, jim bomo skušali to omogočiti.«

»Ko so mi povedali, kakšen je namen izida tega dnevnika, sem začutila Nejčevo poslanstvo, da pomaga ljudem s posebnimi potrebami, ki imajo radi gore. Nejc je bil vedno pripravljen pomagati ljudem, zato se mi je zdelo smiselno pristopiti temu projektu.«