»Godrnjanje je nalezljivo, zato pred njim vedno znova svari papež Frančišek, ki je povedal, da je 'godrnjanje naš vsakdanji kruh na osebni, družinski, župnijski, škofijski in družbeni ravni ..., namesto da bi se pogovarjali ali poskušali rešiti konfliktno situacijo, raje godrnjamo'. Najbrž nam posameznih primerov ni treba navajati, ker jih poznamo več kot dovolj tako v osebnem kot tudi družbenem in političnem življenju.«
»Če so zaprte naše cerkve, da v njih ne moremo sodelovati pri mašah in obredih velikega tedna, to nikakor ne pomeni, da se moramo ločiti od našega krščanskega občestva, da se moramo ločiti od bratov in sester.«
»Če dobro prisluhnemo, bomo slišali, kako nas Jezus vabi, naj v tem času gradimo živo Cerkev, v kateri je on sam navzoč, kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, je po njegovi obljubi on sam sredi med njimi.«
»Si morda samo nastavil ogledalo naši slepi in ošabni sebičnosti … A verjamem, da so ti dnevi šteti, ker nisi božanstvo, jaz pa poznam resničnost Boga … Kmalu se bomo zopet objemali, poljubljali, rokovali in družili … A mi bomo morda drugačni kakor prej … Morda bomo vedeli, da nismo gospodarji sveta … in morda nam bo narava zopet božji vrt.«
»Menijo, da sem premlada za smrt. Menijo, da bi morala prej opraviti svoje zdravljenje in da mi morajo moji možgani prej do konca zrasti. To traja do 21. rojstnega dneva. To me je zlomilo, saj ne morem čakati tako dolgo.«
»Na eni strani opažamo široko razmahnjeno podporo, ki jo papež Frančišek uživa po svetu, na drugi pa majhno obrobno skupino skrajnežev, ki ga skušajo prikazati kot krivoverca. Težava je, da najdemo le malo legitimne, konstruktivne kritike pontifikata papeža Frančiška in njegove teologije.«
»Ta ukrep uporabljamo kot skrajno sredstvo, da bi se tako odzvali na vse večjo škodo, ki jo povzročajo besede in dejanja papeža Frančiška, zaradi katerih se je Katoliška cerkev znašla v eni največjih kriz v zgodovini.«