»Jaz nisem v nevarnosti. / Jaz sem nevarnost.«

»Teh pesmih je ogromno. Vsaj jaz, kolikor sem jih zbrala, sem jih blizu sto.«

»Kdo naju je zvezal, mene in moje telo? / Zakaj moram umreti / skupaj z njim? / Pravico imam izvedeti, kje teče meja / med nama. / Kje sem jaz, jaz sama, sama. // Trebuh, sem v trebuhu? V črevesju? / V vdolbini spola? V prstu na nogi? / Baje v možganih. Ne vidim jih.«

»To je bila ideja Bjelogrlića, da naju poveže za zadnjo pesem v filmu. Hvaležna sem mu za priložnost, da sem lahko delala z Magnificom.«

»Uživala sem v zvočnosti besed, ritmu, metaforah in vsem svetu, ki mi ga je odpiral.«

»Poslednjič, ko sem ga videl, me je odpeljal za vogal in mi skoraj na skrivaj odrecitiral šest ali sedem sonetov, ki se jih zaradi njihove neverjetne lepote še vedno spominjam.«

»Jaz sem opravičevanje neznanja / z izgorelostjo. / Jaz sem znormaliziran zjeban kolk pri šestnajstih. / Jaz sem znormalizirano kajenje / prezgodaj.«

»Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim.«

»tole je slaba najbolj odtrgana pesem / jaz sem jaz za razliko od jaza, ki nisem jaz / moja usta so moja usta, mislim to, kar pišem / jaz nisem drugi / drugi je jaz / reče se druga scena / žigolo, dovolj.«