»Nagovoril sem svet čudežnega sožitja, povezanosti, soodvisnosti, in dobil odtis, odtise nepojmljivih razsežnosti. Ne da se jih spraviti v pojme. So izven časovnih razsežnosti, ker so prekrivajoče se fotografije posnete v različnih trenutkih. Običajno fotografija razkriva sinhronost istega trenutnega, I am je pa brezčasen.«
»Najina glavna motivacija je ustvariti družbeno usmerjeno vizualno upodobitev podnebne krize. Slike okoljskega razdejanja so pogosto zajete z razdalje – bodisi z letalniki ali pa se osredotočajo na celotno sliko naravnih in infrastrukturnih posledic. Naju zanima podrobnejši pregled takšnih situacij – kako ekstremni podnebni pojavi vplivajo na posameznike? Kako strah, ki izhaja iz takšnih razmer, prispeva k razvoju sovražnih ideologij?«
»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«
»Od osmih del, ki so bila razstavljena, je pet del šlo v dve zasebni zbirki. Poleg same prodaje, ki je bila za naju zelo uspešna, sva s Piero dobila pozitiven odziv drugih galerij na sejmu, sklepali smo sodelovanja za naprej itd.«