»Gledališče je prostor žive prisotnosti, tam se oplajamo s sočutjem in se oborožimo zoper brezbrižnost. V tem svetu ne moreš obstajati, ne gre za nek privilegij, ampak za osnovno hrano človeka.«
»Doživela sem ga na osebni ravni, saj sem imela v bližnji družini smrt zaradi mezotelioma. Vendar se mi zdi pomembno, da se takšne teme lahko lotiš le na iskren način, z odprtim srcem in brez nekih zadržkov.«
»Zakaj je film, ki je gojišče družbeno odgovornih umetniških del, tako brezbrižen do resničnih grozot in zatiranja, ki so ga deležni naše sestre in bratje ... Kakšen je smisel našega dela, če se iz zgodovine ničesar ne naučimo?«
»zanima, ali lahko s povezavo umetnosti, znanosti in skupnostnega sodelovanja na krizo odgovorimo z ustvarjanjem strukturne spremembe sistema«
