»Na ta način se vzpostavlja historična narativa, ki ni zgrajena okrog sistemov neposrednega sledenja ali odklona, pač pa okrog oblik simbioze, solidarnosti in sestrstva.«
»Vsako izmed umetniških del na razstavi na lasten način prestopa vsakdanje norme, pa naj gre za verske podobe, bolezen, politiko, kapitalizem, svet umetnosti, neoliberalizem, način življenja ali razumevanje lastne identitete.«
»Kažejo nam podobe, ki so že v nas, razmisleke o stvareh, o katerih včasih ne zmoremo spregovoriti niti z najbližjimi. Odpirajo poti v razmislek, doživetje, svet pogledajo z drugega zornega kota. Tu je prava, še nekapitalizirana kreativnost, prostor svobode pogleda, mišljenja in upodobljenja. Kako bi kot družba lahko dopustili, da ta kraj izgublja vrednost, ko pa je temelj našega obstoja kot človeških bitij?«
»Prvič je to sila idej, pozitivnih vrednot, za katere smo pripravljeni umreti. Druga sila pa je sila svetovnega kapitala, ki nas popolnoma obvladuje ter izrablja in instrumentalizira tehnologijo. Pod vsem tem pa so ljudje brez vere, brez družbe.«
»Gre za multidisciplinarno, medgeneracijsko razstavo. Veliko pozornosti sva namenila mladim in različnim raziskovalnim smerem. Gre za odnos med telesom in arhitekturo ter oblastjo, za odnos do poželenja, tudi erotičnega.«
»Pomembno je, da se javnost zaveda možnosti, da se lahko vedno soočijo s sodobnimi govoricami, da se lahko postavijo pod vprašaj. Umetnina vam je lahko všeč ali ne, toda zavedati se morate, da je sedanjost tista, ki oblikuje umetnostno zgodovino.«
»Vsebinsko jih lahko razdelimo na osem ilustratorskih diptihov, kajti vsakemu zmaju pripadata dve ilustraciji. Ena prikazuje zmaja kot bitje stvarnosti, narisano zunaj naravnega konteksta v izrazito znanstveni maniri, druga pa isto bitje, ki se skriva v pripadajočem naravnem habitatu.«
»Pri prvi gre za tehnično dosleden prikaz fiktivnega bitja, pri drugi pa sta opazna osebni pristop in poudarjanje mitičnosti, ki ni naključno, saj so ilustracije nastale kot plod obsežne raziskave o mitoloških izhodiščih zmajskih bitij.«
»Prav gotov izzivalen dialog z urbanim prostorom velenjskega osrednjega trga kot tudi učinkovanje na njeno identiteto, ta pa se je v teh dneh res korenito spremenila.«
»V tej samokritični podobi nam nastavlja ogledalo po ogledovanju lastne podobe v globalni izkušnji, ki je sicer globoko potopljena v množici človeštva, a še vedno ena, edina in edinstvena.«
»Kot prva Italijanka na tem položaju razumem in spoštujem odgovornost in priložnost, ki sta mi bili naloženi, in se zavezujem, da bom dala glas umetnicam in umetnikom, da bi ustvarili edinstvene projekte, skozi katere bi slikali svoje vizije in našo družbo.«
»Pomembno se mi zdi, da se videoumetnost vključi v program kinematografa, muzeja filma, ker je treba nenehno širiti obzorja tega, kaj film je – ni le to, kar je videti na površju, v kanonu.«