»specifična, avtorsko izjemno močna in sugestivna, ki si zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije«
»specifična, avtorsko izjemno močna in sugestivna, ki si zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije«
»Gre za eksperimentalno igro, v kateri misli, občutki, dogodki in odnosi sobivajo na različnih ravneh zavesti. Igralec Tadej Pišek je kompleksno, poetično zgodbo o razpadu družinskih odnosov predstavil z redko videno lahkotnostjo, k čemur je prispevala koreografija Mojce Špik in Inana Du Swamija. Krik proti izključenosti in obsojanju drugačnih je odmeval še dolgo po koncu predstave.«
»Tako se prava zgodba dogaja drugje, v spominih oseb, ki jih drobci asociativnega toka misli naplavijo na površje (...)«
»Gorica je potovanje skozi čas, skozi vojne, skozi države, je zgodba o identiteti, pripadnosti, boju za medčloveško spravo, ki napram absurdnim političnim dejanjem skozi 20. stoletje do danes predstavlja resnično, otipljivo življenje«
»Je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre, spaja z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam«
»Skozi cinično osladno rožnato prizmo 'spoznamo groteskno prenarejanje samooklicane ljubljanske meščanske elite, poskus ugajanja dekleta s periferije pa je še zadnji krik po pozornosti, preden se odločno vrne v pristno bukoličnost slovenskega podeželja.'«