»Gre za eksperimentalno igro, v kateri misli, občutki, dogodki in odnosi sobivajo na različnih ravneh zavesti. Igralec Tadej Pišek je kompleksno, poetično zgodbo o razpadu družinskih odnosov predstavil z redko videno lahkotnostjo, k čemur je prispevala koreografija Mojce Špik in Inana Du Swamija. Krik proti izključenosti in obsojanju drugačnih je odmeval še dolgo po koncu predstave.«
»Uprizoritev s smehom kot rezom v odrski zgodbi razkriva meje med ljubeznijo in manipulacijo, skrbjo in zlorabo, tišine pa razkrivajo resnice, ki jih liki ne zmorejo čisto izreči.«
»Tekst (oz. več njih) ni svetinja, temveč gibljiv, gnetljiv material, ki ga 'izkoriščamo' za svoje namene, da lahko spregovori o revoluciji kot taki, potrebnosti revolucije in predvsem današnjega pasivnega, egoističnega odnosa zahodnega sveta do nje.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju