Zdaj govori umetnik

»Danes je za nekatere samooklicane umetnike umetniška instalacija že skorajda vse. Sam sem hotel narediti pravo instalacijo. Takšno, ki bo uporabna in ljudem v veselje.«

»Pri tem sem se spomnil na otroštvo, ko nam je doma počila cev in je oče poklical delavce, da škodo popravijo, jaz pa sem jih pri delu opazoval.«

»Delo z naslovom Quasi je ustvaril novozelandski umetnik Ronnie van Hout, ki stvaritev opisuje kot 'delni avtoportret'.«

»Nemčija ni odprta družba. To je družba, ki želi biti odprta, predvsem pa se želi zaščititi. Nemška kultura je tako močna, da resnično ne more sprejeti drugih idej in argumentov.«

»Ta država me ne potrebuje.«

»Razlog, ki smo ga dobili za odstranitev moje epizode, je bil moj politični status, ki naj bi produkcijski ekipi otežil pridobivanje nadaljnjega financiranja.«

»Nimam domovine.«

»Zelo sva vesela, da lahko znova restavrirava svoje delo na zidu. Ko sva ga spravila na zid, si nisva znala predstavljati, da bo zid tako hitro padel. Tudi to, da je najino delo preživelo ta dogodek in se bo zdaj kot spomenik ohranilo za prihodnje rodove.«

»Svoboda ni večna, temveč jo je treba ohranjati iz dneva v dan.«

»Gre za spomenik sedanjosti in prihodnosti, še posebej v času, ko je vse bolj priljubljeno graditi zidove. Še toliko bolj sva vesela, da lahko zbledele barve znova poživiva – to bo po letih 1998 in 2012 že tretjič. Zato sva se odločila, da obnoviva te žive barve, da bi ljudem dala jasno vedeti, da svoboda ni večna, temveč jo je treba ohranjati iz dneva v dan, kot majhen šibak ogenj.«

»Življenje sva si organizirala drug mimo drugega. Imava drugačen urnik, delo, ritem, način hoje, način odpiranja vrat, tudi tistih na omaricah v kuhinji in hladilniku.«

»Umikava se drug drugemu in sva srečna, ko se cel dan nisva niti pogledala. A zvok inštrumenta ostaja. Zapolnjuje vse prostore domovanja.«

»Kot pravi zase, rad pomaga ljudem v nesreči – to ga posebej dopolnjuje, saj si s tem 'čisti karmo'.«

»Los colores de Frida«

»Ta točka bi morala po njihovi presoji 'temeljiti na enakovrednem spodbujanju vseh oblik izobraževanja, raziskav, razvoja ter kulturno-umetniške dejavnosti, ki se izvajajo v ustanovah javnega prava ter s tem omogočanju slovenske suverenosti v vesolju'.«

»Še vedno je 'najslavnejši neznani umetnik', kot se rad sam predstavi.«

»Sanje so se uresničile: že leta 1984 sva se sprehajala po Bogovićevi ulici v Zagrebu in si ponosno ogledovala ovitek najinega prvenca, hkrati prvega albuma skupine Dorian Gray. Najin svet je postal brezmejen! Ta občutek zadovoljstva in ponosa, sicer iz drugih, vendar podobnih razlogov, še danes deli z nama velik del jugotoncev.«

»Še danes verjamem, da nas je humor rešil.«

»Seveda, mladenič.«

»Protipostavitev tako kričeče nesorodnih idej deluje po eni strani disonantno, po drugi strani pa absurdno humorno, kar je pogosta kombinacija v estetiki umetniškega kolektiva freštreš.«

»Skozi prizme antiutopije, svetovne katastrofe in postnarodno-zabavne glasbe, kolektiv problematizira teme nacionalizma in populizma v množični kulturi ter poskuša nakazati povezave med nasiljem estetike in estetiko nasilja v kulturnih konstruktih, ki se prikazujejo kot zabavni in ljudski, ter med civilizacijskim propadom po takšni ali drugačni globalni katastrofi.«

»Pozabite, da sem umetnik. Sem človek kot vi, ki se skupaj s prizadetimi ljudmi sprašuje, kako to, da vlada po štirih letih ne pride do odgovora, zakaj se sosedov fant ni vrnil domov.«

»Kašna vlada je to, v kakšni družbi živimo?«

»Zanimajo me minimalistične velikanske podrobnosti.«

»A ne dlakocepske narave, temveč bistveno pomembna za počutje, samozavest in idejnost nekega individuuma – nesramna umetnost.«

»Strukture so hipnotično čutenje okolja, ko skrivnost ustvari željo novega sveta.«

»Gre za doživljaj razmerja po svoje, neko odsotnost.«

»V tišino, ki jo poskušam likovno upodobiti v smislu simbolnih abstrakcij – liričnih razmišljanj.«

»Sokriv za Socializacijo bika«

»Glede na njihovo pripravljenost na tovrstno sodelovanje ter dosedanje izkušnje z razvojem umetnosti s superračunalniki sva s Špelo k sodelovanju povabila še evropski ECMWF, ter predlagala projekt z okoljsko tematiko.«