»S to razstavo smo ga želeli umestiti tja, kamor sodi – med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada ne levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik upora evropskega formata.«

»Njegove pesmi so polne življenjskega naboja in kljub težkim temam v bralcu vedno puščajo kanček upanja – vero v boljši jutri, boljši čas, boljši svet.«

»Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti.«

»Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«

»Rad pa si ogledam tudi kak glasbeni dokumentarec. Izpostavil bi Po svoje, zgodbo o eni najlepših in najboljših balad vseh časov (My Way), katere izvirni avtor ni Paul Anka (kot misli večina), temveč dva francoska avtorja, prvi pa jo je, kot izvemo v filmu, zapel takrat komaj dvajsetletni David Bowie.«

»Vsaka pesem, vsaka melodija, vsak tekst pričajo o samobitnosti.«

»Kajuh je bil vesel fant, vedno poln načrtov; s svojimi lepimi očmi je streljal sem in tja...«

»To je daleč od resnice, saj tega napeva v Sloveniji zares nihče ne pozna.«

»Sem pa vesela, da sem imela na terenu ekipo, ki ima rada glasbo.«