»Spomnim se poteze Boruta Bassina, ki takrat še ni dopolnil 20 let. On je imel veliko teh domiselnih potez. Najbolj znana je bila, da je žogo skril med noge in nakazal met. Vsak je padel na to 'finto'. V eni akciji je takrat prevaral Cousyja, ki je potem, kot bi se malce razjezil, pokazal, kdo je Bob Cousy. Res je bil izjemen. Spomnim se ene njegove podaje, ko je bil obrnjen stran od obroča, izjemno natančno žogo pa je poslal za hrbtom. Spomnim se tudi ene obrambne akcije. Olimpija je šla v protinapad, Russell pa je stal v kotu pri košu proti bazenu. Ko je šel igralec sam proti košu, se je nad obročem od nikoder pojavil Russell in ga blokiral. Vsi smo gledali, kaj se je zgodilo.«
»Gospod Badinter je odigral ključno vlogo v zgodovini Slovenije, ko je kot predsednik mednarodne arbitražne komisije pripravil poročilo, čigar glavno mnenje je bilo, da je Jugoslavija prenehala obstajati. S to ugotovitvijo je bila odprta pot mednarodnemu priznanju Slovenije in ureditvi nasledstva SFRJ.«
»Jugoslovanske žrtve taborišč smrti zaslužijo, da se o njih govori, da se nanje ohrani spomin in da se njihove tragične usode nikoli ne pozabijo.«
»Z razstavo smo hoteli po eni strani predstaviti zadnji veliki dogodek v Jugoslaviji, ki naj bi še združil državo, ki je počasi razpadala, predvsem pa prispevek slovenskih športnih delavcev, funkcionarjev in drugih. Pa seveda tudi Frankovo srebrno medaljo, torej prvo zimsko medaljo, ki so jo Slovenci osvojili v okviru Jugoslavije.«
»Vzorec sem poznala že na pamet, moja čustva so običajno označena kot dušeča, premočna, neobvladljiva. Označevali so me za preveč intenzivno, preveč posesivno, preveč temačno. Vedno znova so mi govorili, da sem preprosto preveč. Preveč česa? Nihče ni bil pripravljen pojasniti.«
