Ključna beseda: Jugoslavija

»Se pa res ne znajdeš v tem svetu. Nekdo bo moral poskrbeti zate.«

»Vojna na Balkanu v devetdesetih je ena prvih stvari, za katero se spominjam, da sem jo videl na televiziji.«

»Morda je kanček povezave? Vsekakor je to zanimiva, lepa interpretacija – pa čeprav moda malce idealistična.«

»Mislim, da je bil to eden glavnih razlogov, da sva se projekta sploh lotila.«

»Bilo bi pametno, da bi nehali ljudem vsiljevati etikete 'ksenofobov'.«

»Podpis pogodbe za prodajo nepremičnine misije nekdanje SFRJ v New Yorku, 20 let po podpisu Sporazuma o vprašanjih nasledstva in pet let po odločitvi držav naslednic, da jo skupaj prodajo, je vsekakor velik uspeh. Celoten postopek skupne prodaje je bil precej zapleten in dolgotrajen, potrebno je bilo veliko usklajevanj med državami naslednicami, nepremičninsko agencijo in odvetnico.«

»Vojno v Bosni sem preživela. Nekega dne imaš vse, že naslednjega dne pa večina stvari, ki si jih poznal, ne obstaja več. Samo zato, ker imamo nekatere stvari za nepredstavljive, to še ne pomeni, da se ne morejo zgoditi«

»Etikete so samo za na rakijo!«

»Odredili smo obvezno preventivno cepljenje proti črnim kozam.«

»To je bilo kot vojno stanje, vojni zakon je bil. To je bil čisto klasičen primer, kako je treba tako epidemijo reševati.«

»Cepili smo v glavnem po vaseh, in smo hodili od hiše do hiše in cepili. Situacije so bile včasih nenavadne. Včasih smo morali intervenirati s policijo. Precepili smo pa vse.«

»Ravnali smo po načelu izolacija-informacija-vakcinacija.«

»Lahko bi mu rekli tudi informbirojevsko-boemski Bond – kot mednarodni operativec prispe v Beograd prek Buenos Airesa, Pariza in Londona, druži se s Henryjem Millerjem in Anais Nin, prijateljuje z ideološkimi nasprotniki – jugoslovanskimi generali – in od njih terja usluge.«

»Pred nami je skratka lik, 'večji od življenja', zato se upravičeno lahko vprašamo, koliko je v njem resničnega in koliko izmišljenega – in do katere mere so v knjigo vključeni dokumenti avtentični.«

»Jugoslovansko zunanje ministrstvo v svojih razpravah in na sestankih ni govorilo o ideologiji.«

»Skozi ta status in seveda lastne gospodarske zmožnosti se je Jugoslavija vzpostavila kot zelo zaželen gospodarski partner v sferi več deset držav.«

»Videli smo, da v gibanjih, ki so izšla iz druge svetovne vojne, obstaja velik emancipatorni potencial.«

»Jugoslovani imajo težave z dojetjem lastnih omejitev. Ne razumejo, da niso velesila.«

»Bush, sicer odvisnik od zunanje politike, zaradi kompleksnosti vprašanja zmeden in vedno znova postavlja ista vprašanja; kdo so Bosanci, kdo bosanski Muslimani, kdo bosanski Srbi, kdo Hrvati in kdo Slovenci; za kaj sploh gre …«

»Od mene je zahteval, naj ne uresničimo odločitve plebiscita. Rekel sem mu, da je to nemogoče, ker ni demokratičnega politika, ki ne bi izpolnil tako prepričljive volje državljanov. (...) Mislil je, da bo grožnja, da nas Amerika ne bo nikoli priznala, zalegla.«

»Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je bil tudi edini visoki evropski politik, ki je želel med vojno obiskati Ljubljano, a mu je nemški konzul v Zagrebu to odsvetoval, saj je grozila nevarnost bombnega napada.«

»V Italiji je takrat vladalo prepričanje, da je bolje, če Jugoslavija ostane združena. Pomisleke smo imeli dlje kot drugi. Glede priznavanja neodvisnosti novih držav se je Evropska skupnost takrat razklala.«

»Slovenska pot je lahko drugim za vzor.«

»Kmetijska mehanizacija je bila praktično v celoti uničena.«

»Čustveni naboj med ljudmi je bil izjemno močan.«

»Jugoslovansko gospodarstvo resnično zaživelo šele v prvi polovici 50. let.«

»Prvič je to sila idej, pozitivnih vrednot, za katere smo pripravljeni umreti. Druga sila pa je sila svetovnega kapitala, ki nas popolnoma obvladuje ter izrablja in instrumentalizira tehnologijo. Pod vsem tem pa so ljudje brez vere, brez družbe.«

»Ta razstava nam odpira zelo pomemben pogled na to, kaj se ta trenutek dogaja v evropski umetnosti.«

»Srečanje predsednikov na Brdu pri Kranju je ponujalo največ možnosti, da bi se izognili poznejšim vojnam na Balkanu.«

»V tem obdobju moramo najti možnost, da se z vami dogovorimo ali pa bomo to morali narediti z enostranskim aktom /.../, ki je neugoden za nas vse, najbolj za Slovenijo, vendar je neugoden tudi za druge.«