»V svojem Partizanskem dnevniku je že leta 1942 zapisal vizionarska, daljnosežna premišljanja, ki segajo globoko v naš čas in so danes še posebej aktualna.«
»Včasih je morda zmotno prepričanje, da bomo že nekaj 'naumili' pri samem pisanju, ampak dijaki so najbrž že ugotovili, da je tudi to izredno zahtevno: ustvariti si prepričanje, mnenje in ga zagovarjati.«
»Nisem velika ljubiteljica vojnih romanov, mi je pa bil Jančarjev roman bližje kot Kocbekove novele, mogoče ravno zaradi prepletanja ljubezenske zgodbe in mogoče je to mladim bližje kot vojna tema.«
»80 let je eno človeško življenje, njim se mogoče zdi veliko, čeprav to sploh ni tako dolgo nazaj, ko so se na slovenskih, evropskih tleh in po vsem svetu dogajale tako strašne stvari, kot so opisane v romanu in novelah.«
»Zdaj ko sem pero nastavil na papir, vem, da sem storil najvažnejše, kar je v mojem zagatnem položaju mogoče storiti. Čutim, da nisem sprožil samo tistega mehanizma, s katerim bom mogel mirno pregledati burne dogodke poslednjih dni in se v njih znajti, temveč sem storil še nekaj več, morda sem se s tem že rešil.«
»oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil.«
»razpirajo vrata v pesnikovo notranjo krajino in ustvari njegov najintimnejši portret, zaradi pesnikove vraščenosti v prostor in čas pa ponudi tudi vpogled v ključne (nevralgične) točke naše kolektivne biti«