Ključna beseda: animirani film

»Vizualno impresiven film, ki nas je popeljal na čustveno potovanje skozi pokrajine poetičnega notranjega sveta. Zaradi tega smo prišli do točke, do katere sicer ne bi nikoli prišli.«

»Nagradi nam ogromno pomenita, priznanja nam dokazujejo, da je slovenski animirani film na pravi poti. Glede na nacionalno specifiko bomo težko parirali produkcijam večjih trgov, medtem ko smo z avtorskim pristopom že zdaj v svetovnem vrhu.«

»V svojem animiranem prvencu sem želela poudariti plast ljudske pesmi, ki osvetljuje in daje pomen človeški izkušnji soočanja z mračnimi deli naše duše. Vsi se jih raje izogibamo in zanikamo njihov obstoj, a soočenje z njimi nam lahko prinese potrebni dušni mir in psihološko ravnovesje.«

»Vrvež v moji glavi 2 je mogoče gledati na več načinov in je zato namenjen tudi nekoliko širšemu občinstvu. Mlajši ga bodo verjetno gledali predvsem kot napeto pustolovščino petih prijateljev, ki se morajo nepričakovano bojevati za svoje še pred kratkim samoumevno mesto pod soncem, najstniki kot slikovit in nazoren prikaz, kako naše misli vplivajo na naša dejanja in kako lahko sami na to vplivamo, starši pa kot nekakšen simpatičen animiran priročnik, kaj se dogaja v glavah njihovih pubertetniških otrok. Sporočilo pa ostaja enako za vse – pomembno je sodelovati, tudi sam s seboj.«

»Muca Copatarica je nekaj, kar povezuje večino generacij. Tako kot sem jaz odraščal ob njej, zdaj ob tej isti pravljici odraščata tudi moji hčeri. Mislim, da ima tisto nekaj, kar preživi čas in je zaradi tega tudi klasika.«

»Ko sva v vozičku vozili na sprehod mlajšo sestrico, se je Jelka nekega dne uprla in sestrice ni hotela več voziti. Sedla je na cesto in ni hotela naprej. Čez čas pa se je odločila. Šla bom, če mi boš kaj lepega povedala. Začela sem pripovedovati o muci.«

»Kriva predvsem Ančka Gošnik Godec s svojimi izjemnimi ilustracijami te knjige, ki so prav tako ponarodele kot pravljica sama. Spoj tega besedila in te Ančkine likovnosti je nekaj čarobnega. Zaradi tega se mi je zmeraj zdelo, da risbice kar kličejo po animaciji, glede česar sem zdaj tudi zelo ponosen in srečen, da sem jih ustvaril.«

»Imeli veliko srečo, da je privolila. Hkrati pa v trenutku, ko smo začeli snemati te legendarne besede Muce Copatarice v interpretaciji Silve Čušin, se je tako rekoč prižgala še ena lučka in je stvar dobila še neko lepšo, toplo dimenzijo. Mislim, da je Silva ustvarila krasno in izvrstno interpretacijo te muce, ki jo vsi zelo dobro poznamo.«

»Hoteli smo se pokloniti tej veliki ilustratorki in tudi sami Muci Copatarici.«

»V svojem animiranem prvencu sem želela poudariti plast ljudske pesmi, ki osvetljuje in daje pomen človeški izkušnji soočanja z mračnimi deli naše duše. Vsi se jih raje izogibamo in zanikamo njihov obstoj, a soočenje z njimi nam lahko prinese potrebni dušni mir in psihološko ravnovesje.«

»Svetovna premiera na filmskem festivalu v Krakovu ter teden pozneje projekcija v glavnem programu najstarejšega festivala animiranega filma Animafest v Zagrebu, je lepo priznanje za tankočuten in vizualno izredno bogat prvenec ustvarjalke, ki v drugih vlogah na področju animacije deluje že dobrih petnajst let. To je tudi priznanje za dobro povezovanje na področju animacije med Slovenijo in Hrvaško ter tudi znotraj širše regije, za kar gre velika pohvala Društvu slovenskega animiranega filma.«

»Šoiči dela za podjetje, ki izdeluje japonska bojna letala – enako kot protagonist Mijazakijevega prejšnjega filma in – kar je ključno – enako kot umetnikov oče.«

»Čaplja iz naslova je nenavadno mitološko bitje: nekakšna mešanica dvornega norčka, prevaranta in čarovnika, ki se izkaže za človeka v ptičji preobleki.«

»Nobeno naključje ni, da je vhod v stolp opremljen z napisom Fecemi la divina potestate (Ustvarila me je božanska moč), kar je izposojeno iz dobrodošlice v Dantejev Pekel.«

»Japonski naslov – Kako živite? – priča o tem, da se umetnik sprašuje o posameznikovem mestu v svetu v kontekstu nakrhanega imperija in deziluzije druge svetovne vojne.«

»Kar koli se mu zgodi v podzemlju – pa naj skobčevke še tako zlovešče brusijo svoje nože – ne more biti hujše od zelo resničnih grozot v 'zgornjem' svetu.«

»Film Borbike preseže mejo med filmom in animiranim filmom, med komičnim in družbenokritičnim. Gre za preprosto samostoječ izdelek, ki s formo in sporočilnostjo doseže svoj cilj.«

»Skozi cinično osladno rožnato prizmo 'spoznamo groteskno prenarejanje samooklicane ljubljanske meščanske elite, poskus ugajanja dekleta s periferije pa je še zadnji krik po pozornosti, preden se odločno vrne v pristno bukoličnost slovenskega podeželja.'«

»Naključno sovpadanje uporabe lutk barbie z lanskim celovečercem režiserke Grete Gerwig filmu Borbike samo v prid.«

»Štrli iz vrste, svobodno izrabi prostor ploskega belega platna. Zgodbo pripoveduje z domiselno uporabo metaforike ter izrazno in učinkovito risbo, ki prikazuje rutinske premike, dokler ti ne postanejo mučni.«

»Ta domiselni film prikazuje ljudi, ki ne morejo ubežati usodi neprestanega opravljanja enega in istega dela. Komedija postane tragedija. Bi lahko rekli, da niso nič drugačni od nas?«

»Otroški žirantje smo izbrali film, ki je izstopal tako vizualno, zaradi lepih barv, kot sporočilno, saj nas je spodbudil, da začnemo bolj ceniti naravo okoli nas.«

»Veliko je seveda odvisno od tega, za kakšen tip dela se avtor odloči. Ali želi ustvariti interaktivno delo ali pa delo, kjer pripoved teče bolj linearno, ima svoj začetek in konec. Lahko je podobno ustvarjanju videoigre – potrebnih je več zasukov in zapletov, morda tudi več različnih koncev, kar vsekakor predstavlja izziv.«

»Navidezna resničnost sicer res obstaja že nekaj desetletij, a šele v zadnjem desetletju je ta tehnologija prišla bolj v ospredje, uporabljati jo je začelo več ljudi.«

»Je pisana pustolovščina dveh različnih življenjskih poti, ki ju skozi desetletja bogati in napaja prijateljska ljubezen.«

»Veselje do življenja in igrivost, kljub tisoč in eni prepreki.«

»Dejansko mislim, da smo prišli do debeline festivala in količine filmov, kjer komaj čakamo, da se odpre minipleks, kajti takrat bo mogoče še malo razširiti program za kakšne reprize in tako dalje.«

»Še niste slišali za Hribce? Poglejte čez hrib! Tam živijo že od pradavnine: oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimir.«

»Morda gre razlog za to iskati v dejstvu, da nima formalne likovne izobrazbe, da je samouk, ki počne tisto, kar ga najbolj veseli.«

»Pod njegovim vodenjem in predanim delovanjem je naše društvo postalo ena najbolj organiziranih organizacij na področju animiranega filma.«