»V Odpuščanju je Marija Zidar poskusila in uspela tako videti kot prikazati celotno sliko krvnega maščevanja in poskusov sprave med družinama, zakoreninjenima v starodavnih rodovnih zakonih, ki veljajo v odmaknjenem goratem predelu severne Albanije.«
»V filmu je zavzela perspektivo tako notranjega kot zunanjega opazovalca; njen pogled na temo in vpletene protagoniste je izjemno rahločuten in etičen, zato protagonisti delujejo kot kompleksni in razdelani liki, ne da bi pri tem izgubili svojo pristnost ali dajali najmanjši vtis izkoriščanosti.«
»Prek vizualne privlačnosti lepih, a neizprosnih gora se družbena krajina gladko in domiselno povezuje z naravno, zaradi česar je Odpuščanje zaokrožen, pametno narejen, prepričljiv in zanimiv film, ki je pomemben tako na formalni kot na vsebinski ravni.«
»Med študijem v Ameriki. Sicer je bil to en zelo droben članek, iz katerega se je dalo razbrati datum in da je bila ta smučarska tekma v Sloveniji na Mangartu.«
»Režiserka v filmu prikazuje globoko patriarhalno družbo, v kateri glasovi žensk niso slišani, medtem ko moški razpravljajo o možnostih sprave v konfliktu med dvema družinama, v katerem je izgubilo življenje mlado dekle.«
»Dokumentarni prvenec slovenske režiserke Marije Zidar še posebej aktualen v času sojenja za umor Georgea Floyda. Medtem ko se lahko zdi, da med ulicami Minneapolisa in albanskim visokogorjem, med državljanskimi pravicami v ZDA in balkanskimi spori ni povezave, pa avtoričin film prikazuje prepričljivo povezavo: skrajno zahtevno, čustveno naelektreno in včasih politično pot do sprave.«
»Obstaja več razlogov, zakaj sem si jo zapomnil – njeno nenavadno ime, datum smrti na dan mladosti. Ampak do začetka priprav na dokumentarec je bila njena zgodba zame popolna neznanka. Izkazalo se je, da tudi za vse druge, saj mi o njej ni znal nihče povedati praktično ničesar.«
»Ljudje so Nemčijo po letu zmag na bojiščih v strahospoštovanju čakali. Upali so na boljše življenje. Že prvi protislovenski ukrepi pa so pri marsikom povzročili razočaranje.«
»Težko si je danes predstavljati, kaj je leta 1941 pomenilo iti v gozd. Nemčija je bila svetovna vojaška velesila, tukaj pa se v tem malem narodu najdejo fantje in dekleta, vzamejo puške v roke in odidejo v gozd.«
»Aktivizacija žensk je bila uspešna, ker se je partija edina javno zavzela za enakopravnost med spoloma, edina, ki je mobilizirala ženske neposredno v vojno in jih hkrati organizirala kot množičen podporni sistem. Vodilni člani osvobodilnega gibanja so ženske javno prosili za pomoč.«
»Obstajajo razlogi, zakaj nekoga pozabijo, zakaj ni nikogar, ki bi skrbel za neki grob. Ne samo v primeru naše glavne junakinje. Zato mislim, da sem s filmom povedal zgodbo, obudil spomin, svet pa se ne bo spremenil ali zavrtel nazaj.«