Ključna beseda: drama

»Kar pa je pravzaprav naša vsakdanja situacija, saj se se s tem najtežje soočimo«

»Levin v njem preko specifičnega humorja, brutalnega in hkrati nežnega, namiguje na to, da je vsak, ko se znajde pred neko informacijo oziroma dejstvom, v stanju pobegniti.«

»A ravno sredi te tragičnosti se skriva tudi komika, ki smo ji želeli slediti v tej tragikomediji.«

»Na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja lastnega niča – že golo naključje mu lahko vzame vse. Ima pa še moč, da reče 'Jaz'. Z nogami v blatu in z nikoli doseženim nebom potuje svojemu neizbežnemu samouničenju naproti.«

»V osrednjem delu drame se na spletu pojavi poezija, ki razkriva kaotičen, narobe obrnjen svet otroka, skritega v temi.«

»Ta spletna stran postane osnova za priljubljeni mit Deklica in podgana.«

»Prihodnost je prikazana v televizijski oddaji, kjer se izkaže, da se je človeštvo do skrajnosti zbanaliziralo.«

»Omenjeni stroj lahko z dovolj pomnilnika (traku, na katerem so zapisani ukazi) rešuje tudi zapletene matematične enačbe.«

»Nova drama Turingov stroj, ki na prvovrsten način povzema zgodbo o Turingu in o tem, kako je v drugi svetovni vojni dešifriral nemški kodirni sistem Enigma...«

»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Zanimala me je moč časa, da zmelje ljudi, da iz njih naredi najbolj grozljive različice njih samih.«

»Gotovo ni naključje, da oba protagonista živita v Sloveniji, a nista Slovenca.«

»Teh dogodkov je bilo več. Če si pozoren nanje, ves čas opažaš novice o tragičnih smrtih; ljudje se utapljajo, zadušijo …«

»Upam, da smo ustvarili nekaj malo drugačnega od tega, kar se v našem prostoru pričakuje.«

»Če še vedno obstajajo potrebe, da se to besedilo uprizarja, pomeni, da v bistvu vsi tisti problemi, o katerih govori, še vedno obstajajo med nami.«

»Gre za super izkušnjo za mladega igralca, kot sem jaz.«

»Jezikovni spodrsljaj se zgodi vsakomur, tudi političarkam.«

»Moja pot iz Irana do Slovenije je bila polna nevarnosti in izzivov.«

»Treba je povedati enkrat za vselej.«

»Obstaja pregovor, da moraš človeka, ki ga ljubiš, osvoboditi. Kakšna traparija! Če nekoga ljubiš, ga moraš privezati nase s težko kovinsko verigo.«

»Ljubezensko pismo Evropi«

»Naj se še tako trudim, je moj odziv čisto preveč mlačen; nikoli ne vem, kaj naj bi rekel ali občutil.«

»Mislim, da se je najin zakon iztekel. Douglas, mislim, da bi te rada zapustila.«

»Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu.«

»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«

»Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža.«

»Mi moramo biti med tistimi, ki verjamejo, da je svet mogoče spremeniti, ker sicer bi bilo naše delo brez smisla.«

»Med najraznovrstnejšimi teksti tuje in domače dramske tvornosti, ki se v svojem prizadevanju po čim drznejšem avantgardizmu često zapreda v meglo hermetične nedostopnosti, je našel Lojze Filipič z zanesljivo roko razgledanega poznavalca vrsto del, ki po svoji komunikativnosti privabljajo še vedno novo občinstvo v gledališče.«