Ključna beseda: drama

»Proces je bil zelo zanimiv. Res se mi zdi super priložnost, da gledališča avtorje povabijo k sodelovanju.«

»Hitro smo ugotovile, da bi bilo zelo zahtevno, če bi vse tri imele enotno zgodbe in iste like.«

»Vsaka je imela na voljo približno 35 minut, to pomeni približno 20, 30 strani besedila, kar ni veliko.«

»Predstave še nisem videla, bomo videli, kako je to režiserka Nina Šorak 'zgnetla' v celoto.«

»Mene osebno je eksistencialno kar malo strah, to lahko priznam, ker je položaj za kulturo in gledališča zelo negotov.«

»Na neki točki je bilo dejansko vsega preprosto tako preveč, filmov, koncertov, knjig in predstav, da se ti včasih zvečer ni nikamor dalo, ker se nisi znal odločiti in izbrati.«

»Ta obred je v angleških internatih nekaj vsakdanjega, tradicija, ki je tako uveljavljena, da je kljub nasilnemu ravnanju, do katerega lahko pride med obredom, pravzaprav del šolskega kurikula.«

»Čas pandemije je poleg priložnosti za družbene spremembe tudi priložnost za pritisk farmacevtskih lobijev.«

»So vzroki notranji, v nas, posameznikih, ali je vzrok zunanji, v sistemu? Je sistem ta, ki nas prepričuje, da smo bolni? So ljubezen kemični procesi v nas? Kaj se zgodi, če naenkrat ne moremo več zaupati lastnim občutkom?«

»Navdušena sem in ganjena – rada bi kretala in govorila hkrati, a je težko.«

»Spoznajte našega novega premiera.«

»Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem.«

»Tu, glej, sem si vse, otročé, kakršno sem, porisal s temile pikami, s črticami, vse, kar je slovenskega.«

»Ne glede na njihovo šibko kritično maso 'bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj.'«

»Besedilo Kisle limone in čisto malo ingverja je nastalo iz začetnega razmisleka, kaj se nam zgodi, ko nas v vsakdanjem življenju preseneti tragični dogodek.«

»Tako je nastalo besedilo, ki še največ govori o bolečini in o skupnosti, ki se v tej bolečini poveže.«

»Pri snemanju z igralci smo zaradi tega morali biti še posebej pozorni na enotnost atmosfere, še večji izziv pa je bilo snemanje monologov.«

»Skozi dramske preobrate, ki so me pritegnili ob prvem branju besedila, se v radijski igri tako izrisujejo odnosi med družinskimi člani in razkrijejo se družinska povezanost, naklonjenost in toplina.«

»Pomagal sem ti, ker sem te imel rad.«

»Opazuje ga z neprikritim zanimanjem.«

»Na uvodni premieri pretekle sezone je Matej Puc pokazal vse dimenzije svojega igralskega mojstrstva, ki se še bolj kot v znanju in odrskih izkušnjah napaja v njegovi neusahljivi želji po igri.«

»Potreboval zgolj tri prizore, da je gledalcu predal svoje razumevanje branja igralske vloge in tolmačenja vloge gledališča v življenju vsakega od nas, njegova umetniška sinteza pa je v preteklem ustvarjalnem letu – in to ne le na tem odru – ostala nepresežena.«

»Ob njegovem eruptivnem monologu je sapo vzelo tudi gledalcu; ta se v gledališču tokrat ni znašel, da bi vsaj malo pozabil na breme lastnega vsakdanjika. Zaradi igralske bravuroznosti Mateja Puca ga je lahko s kom tudi delil.«

»Ne razčistijo svojih frustracij in postanejo takšni starši, kot so v drami Polly Stenham, ter ravnajo kot ravnajo, ne nalašč, ampak iz nedoraslosti in izgubljenosti.«

»Študij je opisala kot 'hkrati lep in težek'.«

»Avtoričino dramsko pisavo je Eva Mahkovic označila kot klasično, temelječo na realizmu oz. celo naturalizmu, dramo pa opisala kot 'presenetljivo zrelo in dobro izpisano dramsko sliko', ki 'vsebuje različna očišča, ki so tudi dobro vidna'.«

»Od tu naprej smo šli v čisto fikcijo, ki v sebi nosi elemente politične satire, črne komedije, grozljivke in kabareta, pri čemer so to vse zidarski odri, ki ti pomagajo bolje razumeti, kaj počneš na odru. Na koncu odpadejo in se zlijejo v neko novo celoto.«

»Ta fikcija je rahlo nora, ker tudi svet, v katerem živim, doživljam kot tak.«

»Vsebinsko pa predstava ponuja svojevrstno analizo nacizma, fašizma, državnega nasilja in sovražnega govora. Odpira vprašanje, kaj se zgodi, ko ta postane povsem normalen.«

»Generacija, ki sprejme napake svojih predhodnikov in jih presega, simbolizira terapevtski trenutek, ki bi bil koristen za celo družbo.«