Ključna beseda: družba

»Nimam toliko zagotovljenih bralcev, kot je bilo ljudi, ki so prebrali Čefurje.«

»Ko jim bo zmanjkalo vseh razlogov za oviranje pritoka denarja, bodo stvari tekle naprej.«

»Ko bo rebalans potrjen, čeprav rebalans še nikoli ni ustavljal izplačil, ki izvajalcem pripadajo po pogodbi, saj je to protizakonito.«

»Gre za čaroben kraj, prijateljske stike vseh gostov.«

»Bila sem na podelitvi v jami: kako edinstveno čudovita zamisel.«

»Sprašujem pa se, ali so časi res tako težki? In še bolj se sprašujem, ali je prav, da se sploh sprašujemo o tem, ali si lahko privoščimo umetnost?«

»Umetnost ni nekaj, kar bi si lahko privoščili ali ne privoščili. Umetnost je gonilo življenja. Je smisel.«

»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«

»Je kultura res dostopna vsem ali je le za tiste, ki si jo lahko privoščijo?«

»Ta dokumentarec nam je dal vpogled v kulturno življenje v Skopju, hkrati pa nam je nastavil ogledalo. (...) Film, ki nam pokaže, da kultura ne hrani le našega duha, pač pa v primeru nekaterih tudi telo.«

»Zelo neposredna, a v isti sapi subtilna zgodba o mami in hčeri, ki jo tke resnična ljubezen, a hkrati tudi razlike in predsodki.«

»Nihče ni rekel, da te moram imeti rad.«

»Testfilm #1 razsvetli občinstvo tako, da se analitično spopade z eksperimentalnim filmom in z oviro v njegovem golem obstoju, tj. z digitalnim medijem v njegovi sodobni inkarnaciji in tesnem odnosu s trgom, na katerem so svobodni le tisti, ki ga nadzorujejo.«

»Briljantno animirana in operna reinterpretacija Ezopove basni, ki nas spomni, da usoda pogosto kaznuje arogantne.«

»S pozornimi detajli opravil in gest, ki jim redko posvečamo pozornost, ustvari film izrazito haptično in zemeljsko podobo vsakdana.«

»Imam občutek, da so se prvotne zamisli tistih velikih žensk, ki so želele opozoriti, da je enakopraven položaj žensk v družbi naraven pojav, uresničile zgolj individualno, medtem ko celotna družba še zmeraj tipa v poltemi.«

»Telo je nekaj najiskrenejšega, kar imamo, in nikoli ne laže, le spremljati ga moramo in mu prisluhniti.«

»Odgovornost za trenutno razstavo v Škucu je prevzela mlada kustosinja Anja Guid, vsestranska oseba, ki je ta projekt vzela zelo resno.«

»Nemški filozof in kulturni teoretik Peter Sloterdijk pravi, da je vsesplošno družbeno ozračje vse bolj pod vtisom 'neopuritanskega razpoloženja', vendar je hkrati očitna 'globoko segajoča pornifikacija komunikacije'.«

»Zdrznejo se in so se nato običajno pripravljeni globlje posvetiti določenim vprašanjem.«

»Gre za neke vrste strategijo, kako ljudi, ki se sicer sami ne bi načrtno odločili za obisk kakšne ustanove za sodobno umetnost, zbližati s tovrstnimi umetniškimi stvaritvami in nemara vzbuditi zanimanje tudi za naprej.«

»Najbrž vsi umetniki upamo in stremimo za tem, da bi bila naša dela brezčasna.«

»Ideja, da je tvoje početje podvrženo nemili zapadlosti in da posledično s časom ne more več nagovarjati ljudi, lahko v ustvarjalcu vzbudi precejšen občutek omejenosti.«

»Gibam se v takšni družbi, da nimam teh težav. Imam somišljenike, tudi starejše kolege in sorodnike, tako da tistega značilnega stanja staranja niti ne občutim.«

»Kdo pa mi dopoveduje, da sem star? Mogoče atletika, mogoče šport, nogomet, ker žogebrcatires ne morem več.«

»Sam nisem nikoli čutil, da sem odvečen. Seveda upokojili so me, država me je upokojila, ker so predpisi taki.«

»Jaz še nimam stališča do tega. Dokler tako migam, bom doma.«

»Nekateri se bojijo smrti. Nekateri še ne mislimo na to. Slej ko prej je pa zakon narave tak. To bo prišlo, vendar … počakajmo.«

»Da so starejši breme, je kruto, posebej če jih človek gleda samo skozi prizmo denarja.«

»Starost naj ne bi bila ovira za nič, razen tisto, kar biološki zakoni zapovedujejo.«