Ključna beseda: duševno zdravje

»Naš projekt je zasnovan tako, da bi otroci obiskovali ostarele in osamljene.«

»Spoprijemajo se s pomanjkanjem sodelavcev, kar pomeni prazne postelje. Na drugi strani prosilci čakajo na sprejem in ustrezno oskrbo, domovi pa zaradi praznih postelj in manj prihodka slabo poslujejo.«

»Želimo vplivati na spremembe v družbi, ki presegajo eno samo generacijo. Želimo prispevati k oblikovanju zdrave, bolj optimistične družbe, ki vidi in je sposobna izkoristiti priložnosti za napredek, razvoj in rast.«

»Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje.«

»Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč.«

»Prej ko človek poišče pomoč, lažje je duševna težava obvladljiva.«

»Vidim, da ti je težko in ne morem obljubiti, da ti bo bolje že čez noč, vendar pa pomoč obstaja, če si jo boš želel.«

»Razumem, da ti je zelo hudo.«

»Raziskave kažejo, da je sodelovanje pri mladinskem delu za mlade koristno. V anketi, ki so jo naredili v Mestni občini Ljubljana, je 70 odstotkov mladih povedalo, da se počutijo bolj pozitivno naravnane zaradi sodelovanja pri mladinskem delu.«

»Vse to negativno vpliva na duševni razvoj mladih, zato je mladinsko delo toliko pomembnejše.«

»Dobiva simboličen denar, ljudje so večinoma na minimalnih plačah, ogromno dela opravijo prostovoljci.«

»Mladi imajo tako na voljo različne aktivnosti, si pa vsi želimo in iščemo vedno nove načine, kako nagovoriti tiste mlade, ki jih še ne dosežemo.«

»Pri nas čakalnih dob pravzaprav ni.«

»Če želimo celostno obravnavati človeka, ki ima veliko raznovrstnih težav, potem je timska obravnava edina smiselna.«

»Timsko delo me v resnici razbremenjuje, saj točno vem, kaj moram narediti in kaj bodo naredili drugi.«

»Ko pregledujem izvedbo storitev, se mi zdi neprecenljivo, kaj vse lahko državljani dobijo na tem področju, in se sprašujem, koliko so ljudje v drugih regijah, kjer centri za duševno zdravje še niso vzpostavljeni, prikrajšani.«

»Že pred 30 leti so se nevladne organizacije zavzemale za to, da se storitve ponudijo tam, kjer ljudje živijo, ne pa v oddaljenih bolnišnicah in zavodih.«

»Pri nas čakalnih dob pravzaprav ni. Prva obravnava namreč ni nujno vedno pri psihiatru, posameznika lahko usmerimo tudi k medicinski sestri, k psihologu, socialni delavki ali delovni terapevtki.«

»Otroci in mladostniki na prvi pregled v psihiatričnih in kliničnopsiholoških ambulantah, a tudi v centrih za duševno zdravje čakajo dlje, zato ker so bile te službe v preteklosti podhranjene.«

»Eno od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije leta 2015 za Slovenijo je bilo, da se poveča število specializacij iz klinične psihologije.«

»Ko ljudem nudimo pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da so težave rešljive.«

»Število psihologov in kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu se od sprejetja Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 pomembno povečuje.«

»Osnovni cilj programa za duševno zdravje mladih To sem jaz je podpora otrokom in mladostnikom pri razvoju in krepitvi socialnih in čustvenih veščin ter realne samopodobe, ki so ključne za njihovo vsakodnevno delovanje ter spoprijemanje z izzivi odraščanja.«

»Temeljno sporočilo, ki smo ga želeli avtorji priročnika in gradiv prenesti mladim, je, da so stiske in izzivi normalen del odraščanja in življenja ter da pri tem niso nemočni – pomagajo si lahko sami, obstajajo pa tudi drugi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo.«

»Tudi pri otrocih in mladostnikih zaznavamo porast duševnih težav, to kažejo poročila iz vseh držav, ki so v obdobju epidemije spremljale duševno stanje prebivalstva.«

»Temeljno poslanstvo izobraževalnega sistema je spodbujati celosten razvoj otrok in mladostnikov – za to je predvsem ključno zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja.«

»Ko nudimo ljudem pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da težave so, a so rešljive.«

»V obdobju od 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije s 13 zvišal na 30 odstotkov.«

»Poleg tega smo pri 17-letnikih ugotovili zvišanje odstotka tistih, ki poročajo o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.«

»Gre za zelo pomembno mednarodno raziskavo, pri kateri sodeluje že več kot 50 držav in ki prinaša vpoglede v stanje, trende in mednarodne primerjave med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let.«