»Nagon smrti ni želja po smrti, marveč želja po presežku življenja: po tistem, kar naj bi bilo več, a je manj od življenja. Od življenja, ki vključuje tudi filozofijo, namreč filozofijo kot ljubezen: kot radovednost. RAD IMETI, TO JE VSE.«
»Filozofija rešuje mnogo pomembnih vprašanj, ne zmore pa pripeljati do poslednje resnice. Življenje se ji v svoji pisanosti in razgibanosti vedno znova izmika. Tudi premišljevanje o veselju do življenja je nekam negotovo, predmet obravnave je spolzek, ves čas samovoljno vijuga sem in tja. Težko ga je zagrabiti in spraviti v red. Karkoli že, moj namen je dober.«
»Po njenem mnenju se danes fašizem nevarno širi, saj so 'očitni pojavi antisemitizma, rasizma, nestrpnosti do prebežnikov in domnevno drugačnih ljudi, levica je nespretna in premalo pogumna, da bi ohranila vrednote, ki so jo nekdaj utemeljevale'.«
»Kar smo se trajno naučili iz tistih nemirnih let 1968–1971, je vsekakor to, da moramo vsakokrat obstoječe stanje družbe razbrati iz njenih obrobij oz. na njenih mejah, ta trenutek s prekarnostjo, naraščajočo revščino, brezposelnostjo, nemočnimi penzionisti. Skratka za te z obrobja gre, izrinjence, dobesedno za avtsajderje.«
»Če se bo stanje, kakršno je ta hip v filmski umetnosti v Sloveniji, nadaljevalo, ne bodo oškodovane samo produkcijske hiše, ki trenutno niso dobile denarja, ki jim pripada, ampak bo kriza dolgotrajna.«
»S svojo perečo sodobnostjo in odpiranjem prostora raznolikim filozofskim strujam v slovenski prostor vnaša trenutek preseganja problematike pomanjkanja človečnosti ter svit rešitev, dilem in razprav kot tistih najpomembnejših, ki nudijo mesto širjenju ter krepitvi teoretskega diskurza.«
»Dispozitiv za uprizoritev Talke Paula Claudela vezan na ultimativno dejanje terorja v človekovi pokrajini, kjer moramo izb(i)rati, da bi skozi radikalno zavrnjen okvir izbire lahko z 'Ne!' vzniknili v novo singularnost.«
»Kot vemo, so šli tako daleč, da so na londonskih avtobusih izvedli celo oglaševalsko kampanijo, s katero so razglašali, naj se ljudje ne bojijo, da po vsej verjetnosti sploh ni boga, zato naj uživajo življenje.«
»Ko ne moreš nikamor in si naenkrat želiš kamor koli, je Blodnik po Istri inteligentna in humorja polna alternativa vsem mogočim klasičnim vodnikom za času primerna popotovanja 's prstom po zemljevidu'. Priporočam za družinsko branje – naš plan je (takoj, ko bo mogoče) obiskati Paradiž z dimnikom, otrokom pa bo nujno razkazati tudi spomin na naše socialistično otroštvo, Fužine na vodi.«
»A Slovenci so kljub temu postali del skupne fronte v boju južnih Slovanov za neodvisnost in so prispevali svoj delež k nastanku južnoslovanskega slovanofilstva, kar je pravzaprav tudi najbolj samobitna plat slovenske identitete.«
»Ne preseneča, da je bil Hribar učitelj in prijatelj dveh drugih slovenskih filozofov, ki simbolično utelešata dve plati slovenske identitete: Gorazda Kocijančiča, predstavnika globinske, specifično slovansko-grške krščanske metafizike, in Slavoja Žižka, predstavnika francoskega, v svoji celoti precej nihilističnega postmodernizma.«
»In kot sklene Aleksander Dugin, je prav v tem 'tragičnost evropeizacije Slovencev, ki so bolje kot drugi narodi Vzhodne Evrope vedeli, kam se v resnici integrirajo: v brezno in v še en model liberalno-kapitalističnega totalitarizma.'«