»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«
»Prehodila je dolgo pot. Nikoli se ni pritoževala nad utrujenostjo, ki jo je občasno čutila v nogah, ki so jo sicer čudovito nosile po poti izbranega življenja. Vsak kotiček je hotela poduhati in otipati z vsemi čutili.«
»Kar nam omogoča umetna inteligenca, je ponuditi nadaljnji potek gibanja v 20 ali celo v 100 različnih različicah. In to je neskončno fascinantno, saj če je algoritmično dobro izvedeno, je vsak poskus verjeten.«
»Poskušali smo preizkusiti meje. Na koncu smo uporabili nekaj modulov tako imenovane obdelave naravnega jezika.«
»Lahko rečete, da računalnik to počne po algoritmih. Da, vendar ljudje pa to počnejo tudi na podlagi izkušenj ali usposabljanja. Ni nujno, da je to dvoje tako zelo narazen.«
»Niti zares fantastična Jennifer Hudson, ki jo je za lastno upodobitev že pred leti menda izbrala kar Aretha sama, niti veliko, morda celo nekoliko preveč dobre glasbe ne more popraviti ne ravno domišljenega scenarija, oropanega prave živosti, sočnosti – po domače, pravega 'žmohta', ki je sicer prežemal vso kariero pevke.«
»Nadaljujem. Z razvijanjem svojega zvoka in izraza. Nič manj intenzivno kot s prejšnjim solo projektom Vollmaier: Kind of Laibach, v katerem sem se dotaknil svojega ekstrema jakosti.«
»Klavir ponudi izraz, svetlobo in temo. Tega v Gallusovi dvorani dobro poznam, kmalu se zopet spopadeva. To je boj. Je strast, življenje in ja, tisti trenutek, ki nima začetka niti konca.«
»Bowrain pa je glede svojega nastopa zapisal, da odpira 'novo poglavje v svojem ustvarjanju. V zadnjem letu sem se začel bolj temeljito ukvarjati s svojim glasom.'«