Ključna beseda: gledališka predstava

»Dave Johns, ki je v resnici stand up komik in nima obsežnih izkušenj s filmsko igro, uteleša Slehernika, osameli glas razuma v morju norosti. Njegov Daniel ni fatalističen, v usodo vdan posameznik, zato je še toliko težje gledati, kako ga birokratsko kolesje počasi drobi.«

»Nisem pa želel samo postaviti filma na oder – želel sem posodobiti zgodbo za leto 2022.«

»Zgodba Daniela in Kate bi lahko bila zgodba kogar koli.«

»Predstava se bo po njegovih napovedih osredotočila na prijaznost, sočutje, humor in upanje, 'ki nam lahko pomagajo v najtežjih časih'.«

»Žabe kličejo v noč: kličejo druga drugo, z jezikom postajajo skupnost, ki si želi uiti z barja.«

»Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel.«

»V pretresljivi družinski drami nepovratno poškodovanih eksistenc z večplastno, tankočutno in celovito interpretacijo pooseblja njeno trpko središče – oblastno, zajedljivo ter od alkohola in tablet odvisno mater, ki tudi ob neposrednem soočenju z minljivostjo ostaja ujetnica svojih demonov in širi spiralo psihičnega nasilja med svoje bližnje.«

»Dodamo lahko le, da je Judita Zidar igralka, kakršne bi si želela vsaka vloga.«

»Odločil sem se, da bom do vseh prijazen. Tako mi ne bo mogel nihče ničesar zameriti.«

»Ko se ne gre performinga same sebe«

»Levitan je bila ena od kultnih knjig punkerske in novovalovske mladine, ki ji je imponirala Zupanov noro pogumni upor proti sistemu.«

»Nujno je treba pojasniti, da je bil pomen tega pojma takrat drugačen, kakor je danes, in da je zajemal vse, kar bi moglo škandalizirati Partijo, bodisi objavljanje prepovedanih resnic ali širjenje prostora svobode in premikanje obzorij proti Zahodu, a tudi proti Vzhodu.«

»Inscenacija bo kinematična in skoraj filmska, iskali bodo osnovne atribute estetskega učinka v pravzaprav melodrami oziroma melodrami nekoga, ki je dejanski heroj.«

»Šema elektro deluje kot platno, na katero so projicirane vsebine zavesti družbe, njena prepričanja, zgodovina in sedanjost, vedenja in zablode.«

»Zamisel o razumevanju narave in refleksiji družbe skozi metaforo žalovanja za živalmi stoji kot izkušnja, v kateri je povezanost zagotovljena. Tudi glasbena kompozicija izstopa kot poziv k skupnostim in k lepoti, ki ji močna forma postavitve daje navdihujoč medprostor za notranjo refleksijo.«

»kako hladen in viharen je bil veter oblasti in tedanjih političnih veljakov, ki je pihal v obraz slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in jo skušal tudi odpihniti, in kako dolgo so Slovenci ostali sami s travmo«

»da morda razumemo, zakaj se ljudje odločajo eni tako in drugi drugače. Da eni niso izdajalci, če popustijo pritisku, in drugi niso fanatiki, če se mu zoperstavijo«

»ker glede tega ni začetka in ne konca. Ker več kot 100 let pozneje zdaj sedim tu, pišem, se čudim, kako hitro smo šli za 100 korakov nazaj in vem, da je v naši neposredni soseščini v Evropi sleherni dan zopet zmletih nešteto življenjskih usod«

»Če bi vedel za dejanske strahote nemških koncentracijskih taborišč, ne bi mogel posneti tega filma.«

»Veliki diktator je dokument človeške ničevosti iz preteklosti.«

»Izjemno težko in poglobljeno.«

»Nisem hotel biti Chaplin, ampak Jurij Zrnec, ki tudi počne svoje stvari in v tem uživa.«

»je subjektivizirana zgodovina, kot se je naložila in prekvasila v spominu, intimi, zavesti in telesu ustvarjalca, igralca in performerja, ki misli s telesom in prezenco, ki manipulira z emocijo, ki se zmuzljivo ponuja v identifikacijo in ki ga fascinacija z gledališčem ohranja pri življenju«

»Pot ga vodi skozi Temačen gozd, v katerem straši Brezglavi duh, igralec, ki enostavno ne zmore več.«

»Tu se začne zgodba o njihovem iskanju umetniške funkcije, sreče in ljubezni ter zgodba o njihovih bojih z delom in življenjem, medsebojnih srečanjih ter ultimativni smrti.«

»Zakaj se delam, da sem odrasel in odgovoren ter pameten in da poznam odgovore, zakaj se pretvarjam, da me ni strah.«

»Zakaj takrat, ko me je strah in se počutim samega, mislim, da sem edini na svetu, ki to čuti. Zakaj me je sram teh občutkov, zakaj ne delim svojih strahov, zakaj si domišljam, da sem v tem edini in včasih tudi edinstven.«

»Soočiti se s sabo v povezavi s pravljicami in svojo zgodovino prinaša na neki način osvoboditev.«

»Morda počasi spoznavamo, da nas ta intenzivna neoliberalna kultura očesa, ki jo živimo, ubija, nas prazni in hromi.«

»Morda bolj zaupamo tudi človeku, gledalcu in njegovi sposobnosti imaginacije, ki je zame temelj, ne samo gledališča.«