»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«
»Zamisel, da sodelujete na predsedniški novinarski konferenci, ki jo pokriva televizija, je ta, da vas pokažejo na televiziji. Tako vas vidijo člani vaše družine, prav tako pa tudi šefi doma. Najboljši način za to je, da postavite vprašanje, če se da čim daljše, da se kamera ustavi na vas in ne na predsedniku.«
»Nečesa namreč ne smeš pozabiti, sinko: Človek se mora vsaj tu in tam sprostiti. Tudi suženj. Toda njegove verige so premočne, zato se sprošča v mislih in besedi. To ni nič hudega. Gorje pa, če se začne zatekati v laž. Tedaj se mi zdi, da čepi v zasedi z vzdignjenim bodalom ... Vidiš, sinko, takšni so bili tudi tvoji rojaki. Olikanih, sladkih besed, pa nemirnih oči in zahrbtnih misli ... Ti pa bodi drugačen in zavedaj se, da nas čakajo velike reči ...«
»Tudi ljubiteljice psov so lahko zahtevne. Z njimi ste v zvezo dobili bitje, ki vam ni nujno naklonjeno, vi pa njemu ne. Stopili ste v nepričakovan zakonski trikotnik in kot v vsaki taki konstelaciji se boste morali naučiti voziti skozi dvojni odnos, z njim in z njo. Če se bo zgodba končala z razhodom, nikoli ne boste izvedeli, koga ste premalo ljubili, njega ali njo«
»Med dvestotimi osebami, stisnjenimi v kabino letala, je človek zares bolj osamljen kot kjerkoli drugje. In misli si, da bi bila ta pasivna osamljenost morda priložnost za življenjski obračun, za razmislek o smislu stvari, ki ustvarjajo to njegovo življenje. Nekaj hipov poskuša, se malo sili, a ne vztraja predolgo ob nepovezanem notranjem monologu …«
