Ključna beseda: knjižnice

»Tako smo prešli iz pretežno organizacije podatkov in omogočanja njihove dostopnosti do poskusov razumevanja, kako se javnost odziva na digitalno okolje oziroma kako lahko slednje vpliva na družbo.«

»Razvoj digitalnih knjižnic je šel skozi vsaj tri faze – najprej so bili posamezni projekti digitalizacije, potem je bilo obdobje množične digitalizacije, ko je bilo digitaliziranih milijone objektov in podatkov, sedaj pa smo v fazi, ko moramo biti sposobni po teh podatkih primerno iskati in prikazati za uporabnike smiselne rezultate.«

»Ko gre za projekte povezane z izstrelitvijo novega teleskopa, se hitro dobi denar, če pa gre 'zgolj' za raziskave na Zemlji in vzdrževanje podatkovnih baz oziroma arhivov je denarja precej manj.«

»Sanjamo o … informacijski superavtocesti, ki lahko rešuje življenja, ustvarja delovna mesta in da vsakemu Američanu, mlademu in staremu, možnost za najboljšo razpoložljivo izobrazbo.«

»Kolikor vem, zgodovina digitalnih knjižnic na splošno sega nekaj desetletij nazaj, saj so se prvi operativni projekti digitalizacije začeli že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.«

»Tako smo prešli iz pretežno organizacije podatkov in omogočanja njihove dostopnosti do poskusov razumevanja, kako se javnost odziva na digitalno okolje oziroma kako lahko slednje vpliva na družbo.«

»Zavedamo se pritiska na knjižnice in si prizadevamo zagotavljati stabilnost lokalnim organom, ki knjižnice upravljajo.«

»če želimo e-knjige enačiti s tiskanimi knjigami«

»Zdaj bodo lahko tako najmanjša knjižnica, kot je na primer Metlika, kot največja, kot je ljubljanska knjižnica, imele popolnoma enake naslove in popolnoma enak nabor e-knjig.«

»Knjižnice namreč že dolgo nismo več samo prostor za knjižne police, ampak smo nekakšne dnevne sobe, tretji prostor.«

»Naša zbirka se zelo razlikuje od običajne knjižnice in morda prav zaradi tega opozarjam pred miselnostjo, da so knjižnice danes v prvi vrsti informacijski centri. To je sicer deloma res, a vsaka knjižnica, še posebej Narodna in univerzitetna knjižnica, bi morala v osnovah temeljiti na poslanstvu humanizma.«

»Mogoče je potujoče knjižničarstvo še na neki način bolj romantično ali pa resnično ima prav tiste korenine v tem pristnem stiku z bralci.«

»Sama dejavnost potujočih knjižnic pa je stara že več kot 150 let, ko je predhodnik potujočih knjižničarjev Lovro Stepišnik v košu, v košari, nosil knjige naokoli, spodbujal ljudi k branju in izobraževanju, predvsem pa je s tem krepil narodno zavest in nekako hotel zavreti prodirajoč nemški jezik.«

»One pridejo k nam že z izdelanimi seznami, to so taki dolgi seznami /.../. Tudi tiste z zaprtega oddelka oskrbijo potem prek drugih, da dobijo knjige, ki si jih želijo.«

»Začelo se je z željo po cenzuri, ko je Franc I. Francoski v 16. stoletju skušal nadzirati misli, ki prihajajo med ljudi.«

»Glavni namen Bralne značke za odrasle kot tudi drugih dejavnosti, ki se ukvarjajo z branjem pri odrasli populaciji, je širjenje bralne kulture, promoviranje kakovostne literature in tudi želja ponuditi knjige, ki bi brez posebne spodbude lahko ostale spregledane.«

»Okoli vsako leto posebej izbrane rdeče niti se lahko nabere zelo različna literatura, ki zadovolji različne bralne okuse in interese.«

»Poudarila bi, da sem ne spadajo le tisti bralci, ki zadostijo merilom za opravljeno bralno značko, torej da izpolnijo poseben obrazec, v katerem navedejo naslove sedmih del s predpisanega seznama, ampak tudi tisti, ki se ne želijo uradno priključiti projektu, so pa veseli bralnih predlogov.«

»Največja vrednost projekta seveda tista duhovne narave, širjenje bralnih obzorij in užitki v druženju s pisano besedo.«

»Izoblikovala se je skupina bralcev, ki se že vsa leta redno udeležuje Bralne značke za odrasle, številni med njimi pa si zadajo cilj, da preberejo vse knjige s seznama in o njih tudi zapišejo svoje vtise.«

»Na splošno rečeno, so ljudje navadno veseli bralnih predlogov, ni pomemben vir, iz katerega črpajo, lahko so mediji, ljudje iz njihove okolice, revija Bukla ali pa naša Bralna značka za odrasle.«

»Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem«

»Obstaja zmotno mišljenje, da knjižničarji predvsem beremo, ampak v resnici je to predvsem delo z ljudmi, da se znaš vživeti v nekoga, ki je mogoče introvertiran in mu znaš pomagati z izborom knjig.«

»Se je miza kdaj obrnila? Kdaj sami slišite 'ne' od povabljencev?«

»Ko smo začeli delati prireditve, je bila ta masa dogodkov zelo velika in smo razmeroma nekritično sprejemali dogodke in neke predstavitve.«

»Pri mojem delu res ena najtežjih nalog, v resnici nikoli ne postane lažje.«

»Pri snovanju programa tega prav hudo v zavesti nisem imela.«

»Ki je v svojem srcu knjižničarka, predana svojemu poslanstvu, in ki verjame v magičnost knjižnic ter njihov pomen za posameznika in skupnost.«

»Domislila se je številnih projektov za mlade, prav vsi pa izhajajo iz ljubezni do književnosti in zavedanja, da je knjiga tlakovala pot slovenstvu do države.«

»Srčika društva je Manca Perko, ki si želi, da bi čim več otrok in mladih rado bralo.«