Ključna beseda: knjiga

»Po devetih mesecih dobrega in intenzivnega dela sem dobila serijo žaljivih sporočil Mateja Šurca, po čemer sem sklepala, da se moje delo ne bo nadaljevalo.«

»Makarovičeva pravi, da naj bi se jaz nekje izgubil, in vztrajno ponavlja, da se nam knjige sploh ni dalo pisati.«

»Že od vsega začetka sem bila popolnoma nezainteresirana za to knjigo.«

»Ne vem, mogoče je bil kakšen nesporazum pri njihovi elektronski pošti, jaz nimam računalnika in mene ne zanima, kaj je kdo rekel čez koga.«

»Svetlana me je zelo prepričevala, naj bi to knjigo vendarle napisali, medtem ko je pa urednik Šteger zagrozil s tožbo.«

»Šteger ni računal s tem, da sem jaz že 30 let dosti uveljavljen satirik, in da so v tej knjigi tudi satirični elementi, ki jih zastopa maček Kotik.«

»Jaz pravim iztrebek, ki naj bi bil satiričen in ki je poln obrekovanja. Mislim, da se tega ne dela in da je to kršitev avtorske pogodbe.«

»Beletrina me vedno snubi, seveda, ker voha denar, moje knjige se dobro prodajajo in zato je bilo Beletrini veliko do tega.«

»Kljub temu se je Svetlana Makarovič na sredi poti nepojasnjeno odrekla dvema pomembnima sodelavcema pri nastajanju knjige, Eriku Valenčiču in Svetlani Slapšak.«

»Zapakiran v umetniško formo satire sem pristal znotraj knjige. Ker sem bralcem tega dela dolžan tudi svoj pogled na avtoričine satirične bravure, smo v knjigo uvrstili kratek uredniški dodatek, kjer tudi sam ostajam zvest satiri.«

»Vse to nas ni odvrnilo od nadaljnjih priprav za realizacijo biografije, saj smo se zavedali pomena tovrstne knjige za slovenski kulturni prostor.«

»Pravzaprav si naenkrat nisem želel ničesar vnesti v organizem; izmenjati snovi z okolico.«

»Moje telo je moja distanca.«

»Nikoli nisem videl smisla v tvoji potrebi po tem, da iz vsakega stavka narediš nov odstavek.«

»… svet teh zgodb, njihova prostorsko-časovna mreža, zajema, predvsem in najbolj, osebni svet lika zgodbe, to je osebe, prostore, predmete, prav kakor tudi celo vrsto kompleksnih in neulovljivih besednih entitet, ki nastanejo s prežemanjem teh treh kategorij.«

»Delo je v izvirniku Augustus izšlo leta 1971, v slovenščini pa lani pri Mladinski knjigi.«

»Pri oblikovanju slovenske podobe Zgodovine svetlobe je prevajalka vnesla razsežnosti, za katere sta potrebna premišljena strategija in tudi pogum.«

»Iz 200 kilogramov gradiva je nastala 530 strani obsežna knjiga.«

»59 vlog v 49 različnih operah, na odru ljubljanske Opere je nastopila več kot tisočkrat, opravila je več kot 200 gostovanj na 75 različnih prizoriščih doma in po svetu.«

»Nekdo, ki v svoji karieri poje samo te štiri vloge, je napravil že dovolj.«

»Ko sem sestavljal prvo zgodbo Ne bi smel odpreti tistih vrat, ki jo je navdahnil komad Ramonesov, so mi junaki zelo prirasli k srcu. Potem pa nekako nisem znal napisati učinkovitega konca. In sem si rekel: Zakaj ne bi poskusil napisati nekakšne fantovske Anice?«

»Mami, verjemi mi, da je komplicirano biti majhen«

»Že prva knjiga (Ne bi smel odpreti tistih vrat) dokazuje, da gre za zelo kakovostno in slogovno prepričljivo delo (avtentičen sleng osrednjih oseb, igra z imeni), ki vsakodnevne potegavščine otrok, starih osem let, nadgrajuje s posrednim opozarjanjem na stereotipe ter na pomen ustvarjalnosti in prijateljstva.«

»In če pomislimo, da Tisto poseljuje sedem osrednjih junakov, ter da King skoraj enako pozornost nameni še kopici stranskih likov, potem tolikšen obseg ne sme presenečati.«

»Dvignimo kozarce na še mnoge tovrstne podvige.«

»Knjigi ne prva ne druga filmska upodobitev ni naredila posebne usluge, po svoje tudi zato, ker sta se tako obsesivno osredotočili na lik zlobnega Pennywisa.«

»Postal bom nočna mora – za državne aparate, tajne službe, politične frakcije, nomenklaturne povzpetnike, vse podrepnike in ritoliznike tega sveta. Kamor koli bom šel, povsod bom stremel, da se, kakor najbolje vem in znam, zagrizem in zažrem v govno, ki tepta, izkorišča, obvladuje in usmerja ubogo rajo pod seboj.«

»Ti dohtarji so itak same riti in pizde pokvarjene. Napol so jo porihtali, pa naj jo do konca. Se vidi, da mislijo, da zastonj delajo, in sploh ne razumejo, da če za nekaj plačaš, potem pričakuješ, da bo to narejeno.«

»Danes nam je lahko Leonardo neke vrste spodbuda v smislu celostnega zajetja sveta in življenja.«

»Danes nam je lahko Leonardo neke vrste spodbuda v smislu celostnega zajetja sveta in življenja. Kot etični in ekološki vidik pa je v njegovem delu prisotno spoštovanje vseh bitij ob zavedanju, da imamo zgolj ta svet, za katerega smo vsi soodgovorni.«