Ključna beseda: literatura

»… spomnimo se Župančičevega naročila: Ljubite Prešerna! ... Vse to je treba odmisliti in se spet in spet vračati k prvotnemu besedilu.«

»S tem, ko je Brane Mozetič v zbirko Sanje v drugem jeziku vpeljal logiko sanj, je pomembno razširil svoje pesniško polje ter tako napisal nemara svojo najboljšo pesniško zbirko do zdaj in vsekakor eno najboljših pesniških zbirk zadnjih let pri nas.«

»Včasih zmanjka besed, / takrat je treba biti dozorel, / mirno obsedeti in si priznati meje.«

»Z vsakim branjem se knjiga na neki način znova rodi in je vedno malo drugačna. To omogoča ta čudež branja.«

»Velikokrat v življenju sem pravzaprav stvari postavil na kocko, kar je zelo negotovo. Ampak ko so se mi pokazale neke srečne okoliščine, sem jih zmeraj uporabil.«

»Nikoli, ko pišem knjigo, ne razmišljam o filmu, o ekranizaciji. Ker se ta moj romaneskni postopek in pisanje scenarija zelo razlikujeta.«

»Nisem odraščal z leti.«

»Nič. Naj prehodi znova to pot, brez tega, da bi kaj vedel o starem Feriju.«

»Govoriti o ljubezni brez cinizma, brez ironije, brez ironične distance.«

»Približam se drevesu, da sem skoraj čisto zraven debla, skozi objektiv gledam lubje in zdi se mi, da vidim ploščato gorovje z dolinami, ki strmo padajo z robov visokih skal.«

»Morda se je ob njeno deblo prislonil tudi Ernest Hemingway, ki je bil na tej gorski planoti takrat, ko je delal za Rdeči križ in videl grozote takratnega sveta. Če bi umrl, bi hotel biti pokopan prav tu, je govoril, na planoti Asiaga naj me pokopljejo.«

»Najverjetneje neizogibno«

»Zanimivo je, kako se mnenja spremenijo, še posebej, kako malo so zdaj omenjeni tedaj najbolj znameniti avtorji«

»Knjiga je unikaten literarni dragulj«

»Virginia Woolf je na primer za najboljšega živečega angleškega kritika literature izbrala T. S. Eliota«

»Cenzura, naj se jo imenuje tako ali drugače, je stara toliko kot pismenost, tuja ni niti likovni umetnosti.«

»Predvsem v krščanskem svetu se je v nekaterih obdobjih kazala v zakrivanju “pohujšljive” golote, češ da vernike odvrača od zamaknjene pobožnosti.«

»Sega od Linhartovih težav s Poskusom zgodovine in z Matičkom, katerega uprizoritve ni doživel, prek zapornih kazni za začetnike slovenske periodike do zaplembe Cankarjeve Erotike in njenega ponatisa pri Schwentnerju, ki od avtorja ni, tako kot prvotni založnik, zahteval izločitve inkriminiranih pesmi.«

»Tudi Hlapci niso bili uprizorjeni leta 1909, ko so nastali, temveč prvič šele deset let pozneje, po avtorjevi smrti, v Trstu.«

»Njeno ustvarjanje bi lahko opisali tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne pristaja na nobene, ne osebne ne uredniške in ne ideološke, kompromise.«

»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Upanje umre predzadnje.«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Koliko koncev tedna sem se dolgočasil z dripci, ki mi ni bilo zanje? Koliko let sem prespal? Kaj ostane, ko pod vse to povlečem črto in naredim končni račun?«

»Dve leti za tem, ko je pribil 95 tez 'na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma', se je pater Gržan oglasil z novim razmislekom.«

»Irsko pisateljico Sally Rooney so ob izidu prvenca Pogovori s prijatelji označili s presežniki, kot je 'Salinger za generacijo snapchata'; v romanu se prepleteta izvrstnost literarne klasike in popolnoma nov glas.«

»Zvezdica Zaspanka je pustila pečat pri številnih generacijah otrok, ki so odhajali spat ob besedah: 'Že hitiiim, že letiiim!'«

»Nekega jutra si je vzela ven stekleno oko in ga potunkala v možev vrček s pivom, ko je Gravž ravno gledal drugam.«

»Kot receptor sem zaslužil približno deset tisočakov na leto. Se pravi, da bi moral že za en milijon delati sto let, za sedemdeset milijonov pa skoraj sedem tisoč let, stoletje gor ali dol.«

»Kot receptor sem zaslužil približno deset tisočakov na leto. Se pravi, da bi moral že za en milijon delati sto let, za sedemdeset milijonov pa skoraj sedem tisoč let, stoletje gor ali dol. Moja prva misel ob teh številkah je bila, da nihče ne bi smel imeti toliko denarja, druga pa, da bi bilo prekleto dolgočasno tako dolgo sedeti za pultom hotelske recepcije.«