»Posluša ga relativno mlada posameznica, umetnica, samozaposlena v kulturi. Znajde se v na videz mirnem in lepem prostoru, v katerem sliši predvsem ksenofobijo, telesne fašizme. Govora je o blaginji, medtem ko sama doživlja revščino.«
»Lirski subjekt nenehno lebdi in se umika, je stalno prisoten, je dober opazovalec in dobro ubesedi najmanjše detajle tako iz vsakdanjega življenja kot iz večnih tem, kot je eksistencialna stiska.«
»Cenimo svoj materni jezik. Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več.«
»Pripoved je duša pokrajine, jezik je njen melos. Iskanje doma je vračanje h govorici, v tem se skrivata nostalgija in melanholija. Jezika se ne da skriti niti zamolčati. Včasih so temu rekli avtentičnost.«
