Ključna beseda: opera

»Delo s Karmino in Royceom je bilo sanjsko.«

»Brez tega postopka dogovarjanja in iskanja soglasja so se ljudje počutili nerodno, nadlegovano, popolnoma zlorabljeno.«

»Nastopajočega povabimo, da nam resnično pove svoje meje, to je velik premik v industriji. Tvoj da je tvoj da, tvoj ne je tvoj ne, morda pa velja za ne.«

»(To) nam omogoča, da uskladimo način, kako počnemo stvari, komuniciramo, se poljubljamo … vse to nam mora biti udobno.«

»Mečevalskega dvoboja ne bi nikoli posneli brez kaskaderjev. Zakaj ni enako s prizori seksa?«

»Svetovno znana in še nadvse priljubljena Mozartova opera Čarobna piščal današnjemu občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo.«

»Režiser delo prepleta med klenim meščanskim gledališčem, idejo nove ureditve sveta in igro filozofskih misterijev, obenem pa ne izpusti njenega humornega vidika.«

»Predstava odpira teme, kot so boj med svetlobo in temo oz. med dobrim in zlom.«

»Tukaj pa je tudi ptičar Papageno, ki predstavlja preprostega človeka, nagnjenega k zemeljskim užitkom, s čimer deluje kot nekakšno nasprotje Taminovi plemenitosti.«

»Zdi se, da sta junaka obeh zgodb ujetnika vsak svojega družbenokulturnega konteksta.«

»Naj gre za prepovedano mesto v Pekingu ali za mišjo operno državo, Sou-Čong in Romeo pripadata svojemu okolju.«

»Izhod v nov, drugačen svet od tistega, v katerem sta se rodila, pa ni tako preprost, kot si predstavljata.«

»V njenih velikih skulpturah je vedno prisotna ideja univerzuma, iz tega pa se je rodila tudi ta produkcija. Imamo prazen prostor in razmišljamo v slogu Petra Brooka v smislu manj je več.«

»Seveda izhaja iz Nagasakija in japonskega sloga, a je istočasno več kot to. Kajti gre za konfrontacijo ideje o osebni svobodi in kulturni svobodi.«

»Uprizoritev je po režiserjevih besedah postavljena v univerzumu, ne na Japonsko.«

»To bo sezona velikih dirigentov.«

»Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili.«

»Danes so razmere take, da je Verdijev Trubadur zanimiv sam po sebi, ker se nam lahko zgodi vojna, lahko se zgodi marsikaj, česar pred 20 leti nismo pričakovali. Jasno je, da je ista vloga po toliko letih na svetlo dana z drugimi parametri.«

»Skozi leta zoriš, ko delaš, se učiš.«

»V tem smislu se kaže kot kompleksna dramatična panorama človeških strasti.«

»Poskušamo govoriti o problematičnih predstavitvah fenomena zapriseženih devic in zanikati moč posplošenih podob pri oblikovanju predstave o njih.«

»Ta ima namreč navidezno avtoriteto za ocenjevanje in opredeljevanje prvega, saj ima podporo v avtoriteti izobrazbe in v zgodovini neravnovesja moči, kot posledice politike in ekonomije.«

»Baba razpira temo o tej epistemični premoči zahodnega opazovalca nad balkansko 'edinstveno nasilno in s častjo obsedeno' kulturo, ki jo mediji, antropološki viri, potopisni dnevniki in popularna kultura pogosto senzacionalizirajo, ter ponuja kritiko načinov upodabljanja Balkana, ki se pogosto zdijo le še en primer ponotranjenega kolonializma.«

»Takratni direktor Opere Borut Smrekar mi je skupaj z maestrom Voltolinijem zaupal vlogo Violette, ki sem se je lotila z velikim spoštovanjem.«

»Imela sem srečo, da me je glasbeno vodil Loris Voltolini, režiral pa Lutz Hochstraate in da je bila moja Violetta oblikovana z globokim razumevanjem značaja vloge.«

»Vsake predstave se lotevam z najglobljim spoštovanjem in hvaležna sem, da jo lahko danes ponovno interpretiram ob najožji podpori celotnega ansambla, orkestra, zbora, kolegov solistov in dirigenta.«

»Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen.«

»Libretist je odrekel bahavi sladkosti Mannove zgodbe in namesto tega s svojimi značilno kratkimi dialogi ustvaril 'kondenzat te tako preproste kot občutljivo eksistencialne vsakdanje tragedije'.«

»Tako kot njegov morda veliki vzornik Richard Strauss zna Vito Žuraj jezikovne podobe libreta prevesti v zvok, jih uglasbiti.«

»Žuraj zložil glasbo, ki je 'zadela v bistvo, v vokalnih linijah, prizorih in klavirskem izvlečku'.«