Ključna beseda: pripoved

»Dedal je skrajšana verzija novele, ki se prvotno imenuje Ikar, čeprav je v centru te novele Ikarjev oče, izumitelj kril, ki so se stopile Ikarju, ko je poletel preblizu soncu, in so povzročile sinovo smrt. To soočanje z vprašanjem izgube, s tem, kako prideš na čisto sam s sabo, je tudi osrednja tema te pripovedi, ki pa je izrazito čutna.«

»Pripoved je tako po Štegrovih besedah 'nošena na krilih glasbe in obratno, glasba se ustvarja na krilih besedila, ki je govorjeno'.«

»Čutim, da spiš sen izčrpanosti in obupa, kamen. A le v sanjah morda razumeš besede jezika, ki ga govorim. Svoj jezik sem za zmeraj izgubil. In svoje človeško ime. Imam še črepinje preteklosti. Ležijo na mojem dnu in me ne spustijo. A kmalu bo prišel trenutek, ko bom dokončno odletel s tega otoka in pustil vse za sabo. Postal sem človek, ki že leta odhaja in ne zna oditi.«

»Rentgenski žarek je namreč predvsem misel – ta pa je poglavitno orodje razuma in znanosti.«

»Poskušam iti globlje in razbrati njegove patološke strukture, poskušam, ker me je ta tujost tako močno pritegnila, naravnost fascinira me in želim si razumeti.«

»Naj me je ujela, briga me! Še vem ne, kdo je. Samo mimo je šla.«

»Nase se jezi, ker je metaforično padla na kolena pred moškim, ki mu je hotela prepustiti vso svojo moč.«

»Nase se jezi, tako zelo, da je sploh doživela kaj takega, kar je včasih nevredno vsakega človeškega bitja, kar ponižuje in jemlje pogum.«

»Jezi se nase, da je človek. Pa je vseeno rada na zemlji, tako zelo, tako zelo.«

»Izjemno ganljiva zgodba, dodelan scenarij in izjemno aktualna tema.«

»Izjemno ganljiva zgodba, dodelan scenarij in izjemno aktualna tema, ki obravnava svobodo govora, neodvisnost medijev in pomen raziskovalnega novinarstva v današnjem času, so me takoj pritegnili.«

»To je povsem nadrealistično.«

»Neznosno smo veseli te nagrade in komaj ubesedimo te občutke. Za ekipo je to veliko priznanje in zahvala za vse naše delo.«

»Nagrada je posebna čast in prepoznanje kakovostnega dela ekipe za filmom.«

»Na svetu, kjer vlada strah in kjer je vse na prodaj, resnica tisto, kar najglasnejši kričijo.«

»Naj ne razkazuje svojega znanja, naj ljudi ne spravlja v zmedo, naj se skrije in molči.«

»Zahod v 21. stoletju proizvaja marsikaj. Morda najbolj izstopajo mobilni telefoni in druga digitalna čudesa, toda najbolj množični 'izdelek' Zahoda je vzbujanje strahu.«

»Temo, ki se zgrinja kot vesoljski prah.«

»Nekaj gostega in brezobličnega, morda tudi vlažnega in mehkega, prodornega kot mora, zaobsegajočega.«

»To nekaj je buljilo vame, vendar ni imelo oči.«

»Takrat so ji že napeljali telefon. V njen del stanovanja. V tisti veliko večji del.«

»Kaj bo z mojo dušo? Saj nisem duhovnik. Niti psihiater. Major v pokoju sem.«

»Delo je bilo tudi resnično napisano v enem letu, 'od januarja do decembra 1993'.«

»Nad drugo preobrazbo sem hotel imeti nadzor.«

»Četrt dneva preždiš pred neko škatlo v službi, četrt dneva preždiš v nekem baru, četrt dneva preždiš pred neko drugo škatlo doma in gledaš, kako neki drugi ljudje ždijo po nekih drugih barih – in potem greš spat. Ne vem. A se ti ne zdi to … nekaj?«

»Pod praporom tehnološkega napredka smo se sami zaprli v neke elektronske, betonske, plastične samice in pozabili, da smo v bistvu del narave. Ampak pri tem je najbolj smešno to, da se vsi zaprepadeno sprašujemo, zakaj je šlo vse k hudiču, zakaj smo vsi tako prekleto zblojeni in zamorjeni. Ne vem, no… Težko je to gledati.«

»Ne morejo se zastopati, ampak morajo biti zastopani.«

»Zdelo se mi je, da se nekaj v njem razkraja. Nisem vedel, ali naj sočustvujem z njim ali naj se jezim nanj. Prepričeval sem ga, da njun odnos z Aber ni tako brezizhoden, kot se mu zdi.«

»Imam tri domovine, tri ljudstva in tri spomine.«