Ključna beseda: proza

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu, Estha in Rahel.«

»Ne zastavljaj mi debilnih vprašanj o avtofikciji, preberi in začuti, da je vse res.«

»Ja, tudi gledališče je bilo, zmeraj je bil tudi teater. Igrala je svoje vloge, da bi pokazala, kaj je resnično, kaj je zanjo pomembno. Da jo imajo radi.«

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu.«

»Išče vas policija. A se ne bi predali?«

»Ne vračaj se«

»Kot avtor identitetnega pluralizma je natančen in empatičen kronist burnih, nepojmljivih, groznih in hkrati lepih časov predvsem južnoslovanskega prostora.«

»Človeško dojemanje sveta je polno sršečih vprašanj, misleči človek se lahko nanje nabode, celo izkrvavi.«

»To je knjiga retoričnih figur, alegoreze, legend o mrtvem času.«

»Kjer ni grobov, ni pogreba. Zemlji telo, dušo bogu, srce bratstvu.«

»Prostozidarji se ne pogovarjajo ne o politiki ne o Cerkvi. Oni so humanisti, dobri ljudje, ne pripravljajo nobenih zarot, nobenih atentatov, kot so nas dolžili v preteklosti, mi smo za mir med narodi, v svetu.«

»Cerkev upa, da bom tudi jaz umrl v miru, zadovoljen v spokornosti, sprijaznjen s svetom, upornik brez razloga, dvomljivec o vsem pozemeljskem, zagledan v lepoto ženskih oči, v vesoljski razum razumnežev, v politično moč pametnejših, obiskovalec različnih hramov po svetu, sprehajalec po tujih pokopališčih, prebivalec med jelšami in brezami izgubljenih vasi in velikih, do praznine razkošnih velemest, lastnik majhnih bolečin v stihih in prozi, prodajalec velikih stisk srca pod judovskim kamnom dvoma, na dveh ploščah desetih zapovedi, v dogovoru s plamtečo ničnostjo, zasebnim pepelom, z odtisi velikega graditelja svetov.«

»Tako so torej posedli v salonu. Beti je prinesla črno kavo; Feliks se je je obranil, rekoč da mu povzroča nemir in nespečnost. Sedel je s pol zadnjice, podoben preganjancu ali človeku, ki se mu mudi med pametnejše sogovornike.«

»Moje telo je moje – če se bom hotela kdaj pojesti, se bom sama, hvala.«

»življenje prežeto s pripovednimi tehnikami, ki jim klasično pripovedništvo ni doraslo«

»moja vloga v svetu je, da skačem v sredino ognja in se tam smejim«

»liberalci s svojo žalostno svobodo slabe neskončnosti«

»ne stojijo stoletja razvoja klasične kulture, temveč plitko s popkulturo spremešano barbarstvo premočnega birokratskega sloja«

»Mostu ni dobro samemu biti, / samemu se čez vodo iztegniti.«

»Vrnil sem se ... Čile me je sprejel z žoltim obrazom puščave ...«

»Najbrž ste povoženi tako kot jaz, kot mi vsi, ki ne znamo špekulirati. Peli smo kot slavčki, namesto da bi delovali kakor mravlje.«

»Letošnje poletje bo drugačno od drugih, dobro vesta – v nasičenem, že precej žgočem ozračju je nekakšna nevarnost.«

»V tem trenutku ni nobenih idealov, nobenih zamer. Samo ona in jaz, dva človeka, ki sva si preveč podobna. In prvič se mi zazdi, da je prav, da oba molčiva.«

»Odrasli? Komu lažem? Še nikoli v življenju se nisem počutil odraslega. /…/ Kako se je to zgodilo? Enkrat se obrneš in skrbeti moraš za nekoga, čeprav do zdaj nisi znal niti zase.«

»tak trenutek ne obstaja, ker te noben dogodek, ne prvo stanovanje, ne poroka, ne rojstvo otroka, zares ne potisne v odraslost, postopek je dolgotrajen in neopazen«

»Ne igram se boga, le z nogami rad bingljam nad breznom. Edino tako, ko življenje čaka za mojim hrbtom, ko strmim nekam navzdol, se zavedam, da obstaja in da sem del njega.«

»to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«

»na tej točki se pričnem dolgočasiti«

»Kakor mokra dlaka diši / na naju človeška ljubezen«

»Ran mojih bo spomin in tvoje hvale …«