»Zavedati se moramo, da gre iz današnjega ozira za popolnoma drugačno, recimo temu analogno oblikovanje, se pravi oblikovanje, pri katerem je bila vloga tiskarja še vedno zelo izpostavljena oziroma je bil oblikovalec tisti, ki je moral intenzivno sodelovati s tiskarji in tudi na tem področju premikati meje. Brumen je bil skozi svojo humanistično izobrazbo tudi izjemen, recimo temu umetniški erodit, ki je razumel oblikovanje, umetnost in skozi to potem izjemno dobro oblikoval sama dela, umetniške kataloge, umetniške monografije.«
»Osrednja tema razstave je problematika pretiranosti, prenasičenosti, prenapihnjenosti sodobne družbe nasploh in umetniškega sistema še posebej, kar na drugi strani spremlja pomanjkanje vsebine in sploh kakršne koli snovi v nematerialnem smislu.«
»V današnjem času je vse hitro, vsi smo ves čas v nekem pogonu, včasih pa se moramo malo ustaviti, usesti in sprostiti, saj v teh trenutkih po mojem dosežeš več, kot če si skozi v pogonu in se ne zavedaš več, kaj delaš in zakaj.«
»Najprej sem dal stran človeško telo, ostali so samo glava in roke, pa nekaj časa le glava, potem pa je tudi glava začela dobivati neke vse bolj enostavne oblike, tako da sem se v neki točki približal abstrakciji, a sem videl, da mi tudi to ne leži povsem, zato sem sem tudi vrnil v figuraliko.«
»Videl sem, da mi ta oblika ustreza, ker jo lahko razvijam naprej, kot hiško ali neko mrežo, z očmi ali le usti ali le oči brez ust, tako da se lahko igram, da imam neko odprto polje.«
»Trenutne krize, od podnebnih sprememb do vojnih žarišč, nas pehajo v strah in tesnobo, nelagodje ter občutek duhovne sterilnosti in intelektualne paralize, zato se brez prave orientacije utegnemo mnogokrat znajti v odtujenem svetu.«
»Namesto tega so med različnimi avtorji različnih starosti, likovnih poetik in senzibilnosti vzpostavljene dialoške povezave, zato se posamezna dela enega avtorja pojavljajo v različnih kontekstih in dialogih z deli drugih.«
»Sijajna razstava spominja, da je prav jugovzhodna Evropa prostor najstarejše človekove stalne poselitve v Evropi, že konec 7. tisočletja pr. n. št., obenem pa prostor, v katerem so se od 5. tisočletja pr. n. št. naprej kot prve na evropskih tleh oblikovale najstarejše vladarske družbe vse do najstarejših državnih oblik in navsezadnje helenistične civilizacije v 4. in 3. stoletju pr. n. št.«
»Ingi iz Dragomlja, ogrlica iz Podzemlja, čelada z Magdalenske gore in situla z Valične vasi so v vitrinah v ugledni družbi prestižnih predmetov iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Bolgarije in Albanije.«
»Gre za izjemno postavitev v skladu z najnovejšimi ugotovitvami muzeologije. Predmeti so postavljeni v scene, ki ponazarjajo načine uporabe orodja, orožja, posodja in okrasja, spremljajo jih zanimiva pomagala, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah, a na nevsiljiv in privlačen način. Ob razstavi so izšli katalog, znanstvena monografija in vodnik, obiskovalci pa v muzejski trgovini lahko izbirajo med številnimi čudovitimi izdelki.«
»Razstavo spremlja glasba skladatelja Simona Skalarja, s katerim Gayatri Horvat sodeluje pri svojem že prepoznavnem ustvarjalnem izrazu slikovno-glasbenega opusa.«
»Med njima je bila velika darežljivost. Drug z drugim sta se igrala in izzivala. Warhol je dovolil, da so ga Basquiatove intervencije popolnoma prevzele in podredile njegovo delo. Ponekod je težko določiti, kje se začne en umetnik in konča drugi, kot na primer pri monumentalnih, deset metrov dolgih afriških maskah.«
»Konec koncev sta ustvarjala z ramo ob rami, v istem studiu. Njen vpliv je razviden iz Rossettijevih del, ki so nastala v času njenega življenja, še bolj pa iz tistih, ki so nastala po njeni smrti.«