»Hkrati pa z deli aludira na aktualna okoljska nesorazmerja v sodobnem svetu, ko je velika množica divjih živih bitij zaradi razbohotenja človeka kot ultimativne invazivne vrste obsojena na propad in izginotje.«
»Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega.«
»Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.«
»S svojo slikarsko igrivostjo in naključnostjo poglobijo kontrast, ki se vije skozi celotno razstavo: živahne, optimistične barve, ki slikajo temačno vsebino, hitro ustvarjanje osnovnih risb, a dolgotrajno nanašanje barv na platno, neobremenjeno koncipiranje idejnih prebliskov in njihov premišljen dialog z zgodovino umetnosti.«
»Biti prva umetnica, ki ji je namenjena takšna pozornost, pomeni veliko odgovornost. Moram ustvarjati tako dobro, da odpira pot vsem ženskim umetnicam za mano. Če moja razstava ne bo dobra, bo to imelo posledice za vse moje zanamke, zato moram biti neverjetna.«
»Ta 'kreativna' strategija pristopa k oglaševanju, v kateri trčita ekonomija in ekologija, v prostoru kulturne krajine deluje kot tujek, ki bi ga lahko razumeli tudi kot svojevrstno intervencijo neoliberalne logike – kot komercializacijo podeželja, s katero teži k preoblikovanju prostora v lastni dekor.«
»Slikar z akademskim pedigrejem, mojster videoestetike, tehnolog ter prepoznavna figura ulično-umetniškega gibanja, svojo umetniško refleksijo skladno vključuje v dialektiko med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije.«
»Veliko je spremenljivk. Sam določim, kako hitro bo stroj nanašal barve, koliko širok čopič bo imel in koliko bo barv. Proces nastajanja je dokaj slikarski, sproti se odločam in razmišljam. Slika tako lahko nastaja tudi dva meseca.«
»Ne zgolj na vrzel v vizualni funkciji, temveč tudi v umski zaznavi, spoznanju ter posledično svetovnem nazoru. Z drugimi besedami Scotoma raziskuje vzroke izza naše nesposobnosti, da bi dosegli kakršnokoli soglasje glede česarkoli.«
»V tem času je bilo več prelomnih trenutkov, ki so dali pospešek in galerijo etablirali v Srednji in Vzhodni Evropi kot pomembnega protagonista za področje ne le sodobne, ampak tudi moderne povojne fotografije.«
»Dodal je, da si tudi zelo prizadevajo, da bi spodbudili odločevalce v Sloveniji, da bi končno tudi pri nas dobili institucionalno obliko predstavljanja fotografije, ki bi Slovenijo po dolgih letih zamujanja postavil na evropski zemljevid – govor je torej o ustanovitvi fotografskega muzeja.«