»Ljudje v neolitiku so živeli zelo povezani z naravo, jame pa so jim služile kot zatočišča, pa tudi verjetno svetišča oziroma prostori rituala.«
»Najdbi namreč kažeta, da prazgodovinske risbe pri nas so, da jih je veliko več, kot smo arheologi domnevali, obenem pa sta nam pokazali, da jih moramo iskati v jamah, ki so bile seveda nekoč obljudene in ki niso zapolnjene z mlajšimi sedimenti.«
»Zadnja večerja Leonarda da Vincija je začela propadati skoraj takoj po tem, ko jo je dokončal, le z redkimi risbami, kot so te, ki jih je najverjetneje naredil njegov tesni sodelavec Boltraffio kmalu po tem, ko je Leonardo dokončal svojo mojstrovino, lahko razumemo, kakšen pomen ima to vzvišeno delo.«
»To je najbližje Zadnji večerji, ki jo lahko dobi zbiratelj namesto izvirnika. Dve veličastni risbi odražata tudi velike tehnične inovacije, ki jih je Leonardo vnesel v svoje risbe.«
»Umetnica pri svojih grafikah z drobno črtkanimi risarskimi potezami snuje figuralna tkiva, ki jih umešča v premišljene kompozicije in z njihovimi ponovitvami doseže želene učinke. Končni učinek so prefinjene strukture, znotraj katerih se vijejo, izvijajo in izstopajo figure in silhuete.«
»Pomemben formalni element, ki ga umetnik nevsiljivo vključi v svoje kompozicije, je pogosto tudi njegov rokopis, s katerim v obliki citatov ali aforizmov povzema naslikano oziroma z nami deli lasten miselni tok, ki ga spremlja in vodi med ustvarjalnim procesom.«
»Najbolj povedne so tiste kompozicije, na katerih je edini motiv težka, mastna, rodovitna panonska zemlja, ki omogoča preživetje. Beerova zemlja je preorana, prepojena s krvjo in znojem ljudi, ki so jo obdelovali, slikarjeva poteza je težka kot blato, barva se spreminja v nemirno ilovnato snov, ki jo spretno ukroti slikar.«