Omemba: Michelangelo

»Te velike, drzne in barvite študije kažejo, kako vznemirljiva je postala umetnost risanja v tem času.«

»Risbe zaradi svoje krhkosti ne morejo biti stalno na ogled, zato bo razstava edinstvena priložnost, da lahko od blizu vidimo tako širok spekter risb in dobimo vpogled v misli velikih italijanskih renesančnih umetnikov.«

»Čeprav je v zadnjih 50 letih ostajala atribucija Tizianu vprašljiva, so naši kuratorji Kraljeve zbirke prepričani, da je tehnika črne krede na modrem papirju značilna za umetnika.«

»Italijanske renesanse brez risbe ne bi bilo. Je v središču vsakega ustvarjalnega procesa.«

»Tak konec je srečen za oba.«

»Trideset let in več je bila nežna in potrpežljiva z nami. Je to začetek demence – je pozabila, kdo smo?«

»Ljubezen, ljubezen, kaj ti sploh veš o ljubezni!«

»Kaj res? Kdo je pa potem mene pokvaril?«

»Priloženi esej svojega slavnega prednika Michelangela«

»V pismu z datumom 3. november 1836 je umetnikov zadnji neposredni potomec Cosimo Buonarroti zapisal, da ponuja 'priloženi esej' svojega 'slavnega prednika Michelangela' siru Johnu Bowringu, bodočemu guvernerju Hongkonga, čigar podpis je viden na dnu lista papirja.«

»V povezavi z umetnikom Michelangelove veličine – tudi veličine kot risarja – je vsako novo odkritje vznemirljivo. In to je Michelangelova risba za eno največjih mojstrovin zahodne umetnosti.«

»Tik pred smrtjo je zažgal veliko svojih risb, skic in kartonov, da ne bi nihče videl, kako se je trudil in kako je preizkušal svojega genija, saj se je bal, da bi bil videti manj popoln.«

»Ko je slikal strop, je vmes napravil izreden razvoj. Njegove figure so postale večje, bolj energične. Tudi približevanje kiparstvu je očitno proti koncu slikanja stropa.«

»Čeprav še ni bila nikoli reproducirana, se je Joannides spomnil, da jo je pred leti videl na črno-beli fotografiji v Knjižnici Witt v Inštitutu za umetnost Courtauld v Londonu. V spomin se mu je zasidrala kot zanimiva, zato mu je bilo zanimivo, da jo je 'lahko preučil v živo in z zadovoljstvom ugotovil, da je res Michelangelova.'«

»Pokaže nam, kako je Michelangelo hkrati počel dvoje: oziral se je k predhodnikom, v tem primeru Masacciu, obenem pa se z lastnim ustvarjanjem usmeril naprej k svojim revolucionarnim vidikom.«

»Še vedno se učim.«

»Projekt je sad kolektivnega dela prostovoljcev vseh starosti brez kakršnih koli tehničnih sposobnosti.«

»Pokazali so okrepljeno željo po skupnosti in sodelovanju pri velikem umetniškem projektu, ki simbolizira ponovni zagon cele države.«

»Karton se mi zdi zanimiv material, ker ni vedno to, kar od njega pričakujemo – iz kartona so, denimo, včasih zgrajene filmske kulise.«

»Že kot otroka me je fascinirala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov.«

»Že kot otroka me je fascinirala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov. Ves čas sem tekmoval, gledal sem Michelangela, Rembrandta in preverjal, ali je moje delo podobno njihovemu.«

»Dragi Safet, ob tej sliki sem ostal brez diha.«

»Mišice imajo napete, kot da nekaj počnejo, čeprav v resnici ne počnejo ničesar«

»In ravno s to napetostjo mišic spominjajo na torzo, ki ga je Michelangelo videl in preučeval«

»Ko je ta plemeniti umetnik umrl, se je zdelo, kot da bi z njim umrlo tudi slikarstvo, in ko je zatisnil oči, je oslepela tudi ta lepa umetnost.«

»Rafael svoje umetnosti ni dobil od narave, pač pa z dolgim študijem.«

»Rafaela, kot piše Vasari, 'pokopali z vsemi častmi, kar se za tako plemenitega duha gotovo spodobi, na zadnjo pot pa so ga pospremili vsi umetniki, med katerimi ni bilo moža, ki se mu zaradi bolečine ne bi orosilo oko'.«