»Zakon o javni rabi slovenščine je treba prilagoditi digitalni dobi, a tega se jezikoslovci do neke mere bojijo zaradi 'kratkoročnih in ozkogledih interesov nekaterih v gospodarstvu in šolstvu'.«
»Pretočne medijske storitve na zahtevo ureja evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bila leta 2011 prenesena v slovenski pravni red.«
»Te možnosti niso imele niti druge evropske države, ampak sta za lokalizacijo poskrbela ponudnika sama, ker sta imela poslovni ali strateški interes.«
»Z delovno skupino bodo 'zato pregledali trenutno zakonodajo in predlagali spremembe, s katerimi bo mogoče učinkoviteje uveljavljati slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah'.«
»Ob tem bodo pripravili tudi strategijo za uveljavljanje jezikovne politike pri ponudnikih medijskih storitev, za katere slovenska zakonodaja zaradi načela države izvora ne velja.«
»Ta občutek negotovosti. Večinoma sem prijavljena tudi čez poletje, se mi je pa zgodilo v teh sedmih letih dvakrat, da nisem bila prijavljena. Tudi določene stvari so nedorečene in so prepuščene interpretaciji.«
»Slovenščino se na naši šoli uči tretjina vseh učencev, letos jih je 47, kar je velik uspeh. Tudi z učiteljico, ki vlaga veliko truda, smo zadovoljni, prav po njeni zaslugi so učenci vzljubili jezik. Razpis natečajev vsakih pet mesecev je tudi za nas negotovost.«
»Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik.«
»V 20. stoletju in vse do danes se v slovenščini zrcali razmah prostosti misli in duha, razvila se je v uradni jezik samostojne države in postala tudi eden temeljev slovenske državnosti.«
»Lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev.«
»V SAZU pričakujemo, da bo v vprašanju učnega jezika oziroma učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu sprejeta takšna rešitev, ki bo razumno upoštevala oba vidika, in ne bo škodovala ne enemu ne drugemu.«
»Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s toliko generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev.«
»Tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo.«
»Ko sem bila majhna, je bila televizija črno-bela, risanke pa redkost. Zdaj so televizije velike skoraj kot filmsko platno, risanke so pisane in na vseh kanalih. Živ žav pa je, od nekdaj, samo eden. In neverjetno srečo imam, da lahko že strašansko dolgo uživam v njem. Kot igralka, prevajalka in režiserka. Uživam kot otrok. Čeprav sem že veliko dekle.«
»Lepo je biti eden tistih, ki učijo risane junake govoriti slovensko. Prijetno, kompleksno in odgovorno delo, saj lahko risanke odločilno vplivajo na otrokov kulturni in jezikovni razvoj in ostanejo globoko v spominu še v zrelih letih.«
