»Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik.«
»V 20. stoletju in vse do danes se v slovenščini zrcali razmah prostosti misli in duha, razvila se je v uradni jezik samostojne države in postala tudi eden temeljev slovenske državnosti.«
»Lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev.«
»V SAZU pričakujemo, da bo v vprašanju učnega jezika oziroma učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu sprejeta takšna rešitev, ki bo razumno upoštevala oba vidika, in ne bo škodovala ne enemu ne drugemu.«
»Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s toliko generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev.«
»Tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo.«
»Ko sem bila majhna, je bila televizija črno-bela, risanke pa redkost. Zdaj so televizije velike skoraj kot filmsko platno, risanke so pisane in na vseh kanalih. Živ žav pa je, od nekdaj, samo eden. In neverjetno srečo imam, da lahko že strašansko dolgo uživam v njem. Kot igralka, prevajalka in režiserka. Uživam kot otrok. Čeprav sem že veliko dekle.«
»Lepo je biti eden tistih, ki učijo risane junake govoriti slovensko. Prijetno, kompleksno in odgovorno delo, saj lahko risanke odločilno vplivajo na otrokov kulturni in jezikovni razvoj in ostanejo globoko v spominu še v zrelih letih.«
»Verjamem, da risanke, ki jih gledamo v zgodnji mladosti, oblikujejo del naše osebnosti in da se lahko vpišejo v biografijo vsake ideje, ki jo ustvarimo pozneje v življenju ali pa vsaj ostanejo prijeten spomin, ki nas spremlja skozi vse življenje.«
»Danes, ko imamo slovenske časopise, šole, učbenike, strokovne knjige in celo državnost za (preveč) samoumevne, si težko predstavljamo, v kako drugačnem svetu si je za te stvari, ki so se velikokrat zdele nedosegljive, nepotrebne ali celo nesmiselne, pred samo dobrimi dvesto leti prizadeval Vodnik s sodelavci.«
»Nagrada je zagotovo dobra odskočna deska za nadaljnje ukvarjanje na tem področju. Za prijavo na natečaj sem se odločila, ker se mi zdi, da je moje znanje obeh jezikov, tako slovenskega kot španskega, na dovolj visoki ravni, da bi v prihodnosti lahko kaj prispevala k slovenski književni kulturi, predvsem pa sem se za sodelovanje odločila iz ljubezni do prevajanja literature nasploh.«
»Ko prevajam, mi je zelo všeč opazovati, kako avtor oz. avtorica počasi dobiva svoj glas v slovenščini, spregovori skozi nov jezik, in se tudi kdaj vrniti na kakšno mesto ter iskati načine, kako ga še bolj izpiliti, morda včasih celo nehote tekmovati z avtorjem v želji, da bi ga presegel.«
