»Zgodba Trigrada človeško usodo in naravo postavlja drugo ob drugo, igra se z njuno neizbežno povezanostjo in ob tem preizprašuje sodobna vprašanja nadvlade denarnih interesov nad naravo in tradicijo.«
»Pri seriji je predvsem več časa za raziskovanje različnih vidikov zgodbe in psihologije likov – ampak to te lahko hitro zavede na stranpoti, ki so same zase ravno tako zanimive, nimajo pa zares stika z osnovno premiso.«
»Idealno bi bilo, če bi Televizija Slovenija lahko v neki srednjeročni prihodnosti v glavni gledalski sezoni – od sredine septembra do začetka junija – enkrat tedensko predvajala vsaj eno epizodo izvirne slovenske nadaljevanke.«
»V Bazovici je bila zmeraj zelo dejavna mladinska skupina, to so bili najstniki, študentje, ki so pa nato postali starši. Pa smo rekli, da bomo te otroke zdaj poskusili privabiti v Bazovico, tako da bodo tukaj začutili svoj dom, tako kot so ga oni.«
»Takšnih robotov je res veliko, kar pa smo mi drugačnega naredili, je, da smo ji dali mehkejše vsebine, da smo ji zgradili identiteto in značaj ter ji dali tudi ime, žensko ime. Da niso vsi roboti fantje, je naša dekle, je Eva.«
»Vsi inženirji so šli skozi predmete umetne inteligence tja od konca 80. let prejšnjega stoletja naprej, druge države tega nimajo. V Sloveniji imamo tudi deset zelo močnih laboratorijev, kar je glede na velikost države veliko, tam, kjer šepamo, je industrija.«
»Vsakič, ko odprete Facebook ali Twitter, je to umetna inteligenca, vsakič, ko se prijavite na telefon, ta pa vam prepozna obraz, je to umetna inteligenca, vsakič, ko odprete spletno stran in se vam zraven prikaže reklama – ta ni tam naključno, nekdo jo pošilja prav vam.«
»Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem.«
»Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi. Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo.«