»Morda se pesmi, / ki jih nisem napisal / spomni drug pesnik.«

»Morji sva, drug v drugem bučiva. / V bučanju pene pršiva / v večno trajanje.«

»Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.«

»Opravke imam, naloge, drobna zadovoljstva, ljube obraze, ljube melodije. Če ni drugega, se oprimem jeze.«

»S pisalom potegneš črto čez list, da zakrvavi. Prisloniš se in zaznaš učinek nastajajoče pesmi. Njeno pokrajino objameš v celoti in potem ugotoviš, da si na neki drugi strani lista.«

»Ta dva ne vesta več, kako je biti sam. / Tako sta prepletena drug z drugim, / da si ne predstavljata, da ne bi bila.«

»Tukaj bil si in si spet, le da v drugi perspektivi.«

»Celo ljubezen bi morala ostati le v srcu, kvečjemu samo še presajena v glavo, kajti drugega bitja se ne moreš polastiti, reka mora teči svobodno, za vse enako.«

»Naša telesa se že rahljajo, izginjajo v druge točke žarenja, ko se kot odvezana vrv, kot listi, ki se vrtinčijo v zraku, razvezujemo dreves.«